Slovenski biografski leksikon

Zemljič Matija, pesnik in prevajalec, r. 25. jan. 1873 v Gornji Radgoni (Ptujska Cesta) viničarju Francu in Apoloniji r. Klobasa, u. 26. jul. 1934 pri Tomažu pri Ormožu. Gimn. je obiskoval 1886–93 v Mrbu, nato tu 1893–7 bogoslovje, 1897 bil ord. Po štev. kaplanskih službah (Šmartno pri Slov. Gradcu, Vuzenica, Dobrna, Čadram itd.) je bil pri Sv. Juriju ob Pesnici (danes Jurski Vrh) 1905 provizor in 1906–14 župnik, potem do smrti župnik pri Tomažu. – V bogoslovju je pisal versko-lirične pesmi za rkp list Lipica (1896/7) in Pomladne glase (1895, 1897), nato za V (1898, 1903), Naš dom (1912, št. 18) in SGp (1913, št. 52). V Zori (1895, 53) je s psevd. Slavin izšla njegova pesem Oj Triglav, moj dom, kako si krasan; uglasbil jo je J. Aljaž in obj. v svoji Slov. pesmarici II (1900), danes je ponarodela. Besedilo ni čisto izvirno, Z. se je naslonil na nem. domoljubno pesem O Schwarzwald, o Heimat … (gl. M. Munda, S 1927, št. 100). – Želja, ki jo je lavant. škof M. Napotnik izrazil v svoji knj. Einweihungsfeier d. neuerbauten Pfarrkirche zur Hl. Maria … (Mrb 1901, 105), je sprožila Z-evo prevajanje staronem. srednjev. pesnitve kartuzijana Filipa iz Žič (SBL I, 177): Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje (1904, samozal.); 10.133 Filipovih verzov je prepesnil v 11.272 slov. (na 411 str.) in napisal kratek uvod. Sodobni ocenjevalec jih je označil kot »laskavo spričevalo njegove pesniške nadarjenosti« (A. Medved, VBV 1905, 368). Prevod je omenjen tudi v članku o bratu Filipu v Dictionnaire de spiritualité (XII/1, Pariz 1984, 1322). - Prim.: r. matica (matični urad Gornja Radgona); Bibl JLZ 7; šematizmi lavant. škofije; S 1934, št. 168 (s sliko). Slk.

Smolik, Marijan: Zemljič, Matija (1873–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi863953/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine