Zemljič, Branko (1887–1961)

Zemljič Branko, prosvetni delavec in planinec, r. 27. sept. 1887 v Radmirju učitelju Francu in Mariji r. Jeler, u. 21. jan. 1961 v Ljubljani. II. drž. gimn. (1901–4) in učiteljišče (1904–8) je obiskoval v Lj. Bil je učitelj v Bočni (1908–10), v Grižah pri Žalcu (1910) in na Rečici ob Savinji (do 1912), prvi učitelj in šol. vodja v Solčavi (1912–20), nadučitelj na Rečici ob Savinji (1920–6), od 1926 učitelj na II. deški osn. šoli v Celju, 1946 upokojen, vendar bil 1947–51 še tajnik II. gimn. v Celju. Med 1. svet. vojno je bil 1914–6 vojak v Gradcu, Slov. Bistrici in Celju, 1916 voj. službe oproščen. 1941 so ga Nemci z družino preselili v taborišče v Slavon. Požego, od koder so ga ustaši premeščali iz kraja v kraj kot ročnega delavca, dec. 1944 je odšel v NOB.

V vseh krajih učiteljevanja je ustanavljal in vodil pevske zbore, gled. družine in odre, v Solčavi bil tajnik kmetijske podružnice in občin. tajnik, na Rečici tajnik čebel. in kmet. podružnice ter gasil. društva, ustanovil in vodil tamburaški zbor. V Celju je bil član pevskega društva, gled. družine, načelnik učitelj. gospodar. in kreditne zadruge ter drugih zadrug, deloval pri Sokolu in dolga leta v planinski organizaciji; 1909–26 in 1928–41 je bil tajnik savinjske podružnice SPD. S planinstvom se je začel ukvarjati zelo zgodaj in že 1903 prišel v konflikt s celjsko sekcijo avstr. planin. društva zaradi nem. kažipotov na Korošici. 1907 je organiziral prvi planin. sejem v Gornjem Gradu, 1927–41 vsakoletnega v Celju s kabaretom, za katerega je program sam pisal in ga izvajal. 1908 je prevzel oskrbništvo Kocbekove koče (zgrajena 1894) na Molički peči pod Ojstrico, bil blagajnik in nadzornik planin. postojank na Okrešlju, Molički planini in v Logarski dolini, priljubljen organizator izletov in predavatelj. Zaznamoval je mnoga planinska pota. Med obema vojnama se je sistematično ukvarjal s planinsko fotografijo, s čimer je opravil pomembno turist. propagandno delo zlasti za Gornjo Savinjsko dolino.

Kot pevec, igralec in humorist je nastopal na štev. koncertih in zabavnih prireditvah. Napisal je dvodejanko Na medvedovo kožo in opereto v 3 dej. Čevljar-baron, ki so jo večkrat igrali v Gor. Gradu, na Rečici, v Mozirju in Bočni (hrani arhiv Celj. ljud. gled.). Pisal je zlasti v PV (1940: Prirodno bogastvo savinj. gorskega sveta; 1951: Iz mojih spominov, Robanov kot; 1953: Fran Kocbek, Iz mojih spominov na Kocbeka; 1955: Solčava; 1956: Solčavski kot), pa še v SiV, Čebelarja, KG, P, Zvonček, Pionirja, L, TurV, Celjski zbornik, Pavliho idr. O gornjesavinjskih splavarjih je pisal v PV (1950–1) in Kotnikov zbornik (1956). Za knjižico Po slov. gorah (1958) je prispeval opis Skozi Robanov kot na Korošico. Sodeloval je v polemiki o izvoru imena Logarska dolina (J 1934, št. 237) in pripomogel, da je niso preimenovali v Logarjevo dolino.

Psevd.: B. Z., Beze, Olševski-Matarožnik, Z. - Prim.: r. matice (mat. urad Ljubno ob Savinji; v r. maticah in šol. izv. ime Franc); SBibl; Osemdesetletnica prve slov. šole v Celju, 1955, 14–5 (s sliko); T. Orel, PV 1956, 377 (s sliko); V. Mazi in T. Orel, PV 1961, 184–7 (s sliko); J. Orožen, Savinjski zbornik 1965, 422; isti, Zgod. Celja in okolice II, 1974, 472, 549. T. O.