Slovenski biografski leksikon

Winkler Venceslav, mladinski pisatelj in šolnik, r. 10. avg. 1907 na Lokvah (v Trnovskem gozdu) železn. delavcu Frideriku in Ivani r. Šuligoj, u. 11. dec. 1975 v Ljubljani (pokopan v Dravljah). Štirileten se je s starši priselil v Gor., tu 1913–5 obiskoval 2 razr. osn. šole, naslednje 4 pa v begunstvu v Šentvidu nad Lj., 1919–23 v Lj. realko, prestopil na učiteljišče in 1927 maturiral. Učiteljeval je 1927 v Gorišnici (prej Sv. Marjeta niže Ptuja), po odsluženju voj. roka pa v Vel. Podlogu pri Krškem, od 1929 v Novi vasi na Blokah. V dijaških letih se je gibal v telovadnem društvu Orel. Ok. 1928–9 se je zbližal s programom krščanskosocialne mladine, organizirane v društvu Krekova mladina, prek nje dobil stik z osrednjo Jsl strok. zvezo; sodeloval je s centralo in lj. podružnicami Krekove mladine. Na Blokah se je povezal z agrarist. krilom Slov. kmečke stranke, organiziranim v Zvezo kmečkih fantov in deklet. Zaradi polit. delovanja ob volitvah 1938 je bil kazensko premeščen na Krko pri Stični. Po kapitulaciji Jsle se je takoj vključil v osvob. gibanje, postal član rajon. odbora na Krki in okrož. odbora v Stični. Ob roški ofenzivi 1942 so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na Rab, kjer se je vključil v taboriščni odbor OF. Po ital. kapitulaciji sept. 1943 je bil izvoljen za komandanta II. bataljona Rabske brigade, se z njo ob vračanju domov udeležil bojev pred Reko in pri Klani. Ko se je brigada priključila slov. XIV. diviziji, so ga poklicali v Upravno komisijo za osvobojeno ozemlje (odsek za osn. šolstvo). Mesta zaradi nem. ofenzive ni prevzel, temveč je polit. delal v Suhi krajini in v grosupeljsko-stiškem okrožju. Avg. 1944 je bil imenovan za načelnika odd. za osn. šolstvo pri predsedstvu SNOS. Po osvoboditvi je bil na Min. za prosveto LRS 1945–50 vodja odseka za osn. šolstvo ter načelnik planskega odd. in sekretar, 1950–2 ravnatelj DZS, 1952–5 upravitelj šole na Vrtači (Lj.), od 1955 je vodil v DZS uredništvo šol. knjig in učil, 1964 bil imenovan za pedag. svetnika, 1967 upok., vendar delal pri založbi do 1973. – Odlikovanja: spomenica 1941, 1947 red bratstva in enotnosti II, 1951 red zasluge za narod III, 1963 red za hrabrost, 1975 red dela z rdečo zastavo, 1970 Žagarjeva nagrada.

W. je eden najplodovitejših pisateljev za otroke in mladino med obema vojnama in po 1945. Pisati je začel v štud. letih in objavljal mladin. poezijo in prozo do smrti. Sodeloval je do 1941 pri listih: A, Gr, Kres, M, Mladost, Naš rod, Ogenj kršč. soc. mladine, Orlič, Razori, V, Vigred, a tudi pri Dm, Mladem J, S idr.; po 1945: Barčica, Ciciban, Kurirček, Mlada njiva, Mladi svet, Novi rod, Pionir, Pionir. list itd., v zbornikih razl. pisateljskih skupin, kjer je obravnaval tudi liter. vprašanja. Vsebina njegove nevezane in vezane besede je širok telesni in duševni svet otrok in doraščajoče mladine doma, na vasi, v mestu, šoli, narodu, drž. skupnosti, duševno in telesno doživljanje posameznika v menjavi letnih časov, narodnega in svetovnega dogajanja ipd. Pisani svet otroškega in mladeniškega dogajanja ujame, zapiše, predstavi v utrinkih, v vsakdanjih prigodah in v širših perspektivah. V svojem ustvarjanju je preprost, vedno domač, dobrohoten in veder. Tudi glede oblike pisanja ni izreden: pripovedovanje je preprosto, pisana množica verzov, slikovita podoba, anekdota, storija, razigrana popevka, legenda, humoreska, basen in pripovedka.

Najbolj samosvoj in izviren je v snovanju novih junaških zgodb nar. junakov Petra Klepca, Kralja Matjaža, kmečkih puntarjev, upornikov proti graščakom, junakov v bojih proti Turkom ipd. Zgodbe, ki jih je ljud. domišljija spletla okoli naših simbolnih predstavnikov – velikanov in upornikov, zapleta in nadaljuje iz svoje domišljije. V Orliču je obj. mladin. igrico Slovenska sanja (1926/7) z idejo o zedinjeni Sji, povezal naše ljud. pripovedke o Petru Klepcu v nanizanko Zgodba o Petru Klepcu (ib. 1927/8). Ideja upora proti nar. in družb. zatiranju postane ena glavnih idej W-jevega pripovedništva tudi v drugih mladin. listih. Povest Straža pred Ljubljano (ib. 1926/7) ima propagandno tendenco za orlovsko naraščajniško organizacijo, toda s poudarkom obče slov. nar. in socialne borbene dejavnosti. Vprašanje narodove osvoboditve W. že gleda globlje. V povesti Janko iz Tesne ulice (Orlič 1928/9) je posegel v stvarnost lj. predmestja; junaki so »prosjaki, lačni študentje in najtrudnejši delavci«. Proletarsko okolje mu je tudi drugod sililo v pisanje; že sam naslov nadaljevanke Otroci s črne ceste (V 1930/1) napoveduje črno podobo mestne mladosti v stiski.

Ko se je pridružil Krekovi mladini, je začel pisati po tedaj propagirani teoriji in praksi prolet. literature in kulture. Pri almanahu Sedem mladih slov. pisateljev (1931; zborska Jernejeva pesem, črtici S pestjo v obraz in Križ; psevd. Peter Kovač) je sodeloval s poudarjeno socialist. tendenco prolet. motivike. V črno-beli tehniki piše tendenčne pesmi (Moj brat je padel na barikadah, Ogenj 1928; Proletarska koračnica, ib.), črtice, odlomke novel in povesti, kjer že naslovi razglašajo šablonsko izraženo idejo prolet. protesta in socialist. revolucionarnosti (Pet minut pred polnočjo, Ogenj 1928–9; kljub napovedi knjižno ni izšla; Zadnje ure tovariša Štefana, ib. 1931).

V Novi vasi pride W. v nov svet, v slov. kmečko podeželje. Slikane osebe niso več samo otroci in mladina, marveč tudi fantje, dekleta in starši, podeželski, kmečki ali trški veljaki. V leposl. mesečniku Gr priobčuje novele in povesti o dogajanju na kmečkem podeželju v okviru jsl svetovne polit. in gospodar. krize, npr. Potoška mladost (Gr 1935). V noveli Cesta čez Resje (1936, prva W-jeva knjiga) se razgovori o dogajanju v slov. vasi tega časa, povest Hiša v Grapi (Vigred 1934) obravnava psihol. problem ljubezni in zakona med bajtarsko primoženo hčerjo in gruntarskim sinom. Črtice in novele naj demo še v M, npr. celoletno povest Dobravski bogovi (1936), kjer so postavljeni ob bajtarskih in kmečkih brezposelnih vaški veljaki: prekupčevalci, trgovci in krčmarji. Ta nova podoba slov. podeželja je opisana, kakor vsa proza teh let, v finžgarovskem realizmu z odmevi romantike. – Razmah je v tem času doživela tudi W-jeva mladinska proza. Zgod. dogajanje na Blokah in obče poudarjanje nekat. vodilnih razdobij slov. preteklosti so osnova za povesti ali povestice: Hribčev Gregec (1938) o turških vpadih (I. nagrada tedaj začenjajoče Mladin. matice), Petelinje pero (1947) in Koča ob cesti (1947) o kmečkih puntih, Mladec Dragožit (Trst 1946) o slov. naseljevanju in pokristjanjevanju.

Medtem ko je do 1941 W. stremel po socialno angažirani prozi, pravljici po vzoru J. Wolkra in njegovih slov. zgledovalcih, so mu po 1945 vzor klasične svetovne kavbojke in indijanarice, Ch. Dickens, M. Twain, od domačih pa F. Bevk, F. S. Finžgar, F. Milčinski (Ptički brez gnezda), T. Seliškar. Nekdanja oblika (anekdota, črtica) se mu razplete v povest. Naravna zapletenost dogodb se dopolni z razumevanjem notranjega duševnega dogajanja, pisanje postane širša, poglobljena pripovedna celota. Kmečko življenje in podeželski svet je po 1945 zamenjal z mestom in predmestjem. Mladostna doživetja so se zlila v eno z dozorelostjo moških let in s pisateljskimi izkustvi kritičnega ustvarjalca, z ostrim prelomom v aktualnost, v sodobnost. Križanje preteklosti s sod. miselnostjo in čustvenostjo je najbolj izoblikoval v pravljicah Trgovina sredi sveta idr. zgodbe (1946; nasl. zgodba obj. že v Razorih 1938/9), pravljične in domišljijske črtice prinašajo knjige: O fantu, ki je znal žvižgati (1957), Kolesar Matejko (1960), Ukradena svetilka (1960), Zlata roža iz Javh (1960 – 7 pravljic). Narodnoosvob. snov obravnavajo črtice in povesti, ki sodijo med naše najboljše partizansko mladin. slovstvo: Drejc z Višave (1956), Pot na Lisec (1959), Šesti mora ostati (1965; Kajuhova nagrada 1964; vse tri 1973 nagr. s Kurirčkovo nagrado); krajši sta Mali Smolček (1956) in Hlebček kruha (1956). Osebno doživljani mestni in predmestni svet, otroštvo in mladost, ki ga je W. oblikoval že pred 1941, je spet zaživel v knjigah: Samo za naše (1958), Gadje iz Šiške (1965, okolje in duh sta blizu povesti Janko iz Tesne ulice), Tisti iz Zelene ulice (1967), Dolgonožci in počasni jež (1970), vse večkrat ponat. in prevajano v jsl jezike. – Izbor Izbrana mladin. beseda (1980) je pripravil in s spremno besedo opremil M. Dolgan.

Šolnik. Med NOB 1944–5 mu je bilo naloženo, da organizira in obnovi osn. šolstvo na osvob. ozemlju ter oskrbi tečaje za učiteljske pripravnike; na njih je predaval pogl. iz pedagogike in obče metodike. Sodeloval je pri izdelavi začasnega učnega načrta za nižje razr. osn. šol (1944, cikl.). Pripravil je učbenik Prva čitanka, priskrbel ilustracije in dosegel, da ga je predsedstvo SNOS odobrilo, vendar do tiska ni prišlo.

Po vojni je vodil obnovo osn. šolstva v Sji oz. vzpostavitev slov. šolstva na Primorskem. Pobudil je delovanje pedag. društev in njihove zveze, sindikata prosv. delavcev, pedag. tisk, pedag. delo v mladin. organizacijah ipd. Bil je član uredništev in uprav mladin. tiska, P in SodP. Napisal je nad 50 člankov, posebno tehtne za Mladi svet, P, PD in SodP. Obravnaval je aktualne teme: šol. reformo, 7-letno šolanje, pedag. tisk, vzgojni pomen mlad. knjige, leposl., branje, šolo, prosti čas, kongrese idr. Za zgod. šolstva so pomembni: Šola med bojem (Slov. zbornik 1945), Partiz. šola in današnje stanje (P 1945/6), Pogled na partiz. šolstvo (SodP 1955), Osn. šolstvo med NOB (Osn. šola na Slov. 1869–969, 1970), Osn. šolstvo na Slov. pred 2. svet. vojno in na zač. okupacije (S. Pavlič in V. Smolej, Partizansko šolstvo na Slov., 1981), Prve partiz. šole spomladi 1942 (ib.). Delal je v uredn. skupinah (B. Gerlanc, J. Ribičič, A. Šavli idr.), ki so sistematično pripravljale berila za osn. šolo: Prva čitanka (1949), Druga čitanka (1949), Tretja čitanka (1946), Četrta čitanka (1949), Peta čitanka (1956), Berilo za nižje razr. strok. šole, I–IV (1950); preurejene in z drugačnimi naslovi povečini še izhajajo (gl. Bibl DZS; I. Andoljšek, Naš začetni bralni pouk III, 1978, 226–8). Za 3.–8. razr. osn. šol v Porabju je z B. Gerlancem in A. Šavlijem sestavil Slov. jezikovno vadnico, I–III (Budimpešta 1972–5). Izobraževanju v delav. in družb. upravljanju je namenil brošuro O šolskih odborih (1958).

V spominih je opisal življenje na okupiranem in osvob. ozemlju, internacijo na Rabu, delo v grosupeljskem okraju, partiz. šolstvo, npr.: Spomini na leto 1941 na Krki (Zbornik občine Grosuplje, 1972), Drobci iz leta 1942 na Krki (ib., 1973), šolstvo med NOB (Bitka kakor življenje dolga, 1975).

Psevd.: Peter Kovač, Petja Robotkin (Rabotkin), Jakob Struja, Svjatoslav, Trnovčan, V. W., Vaclav, Vencelj, Venceslav, Štefanov Venč, Venčeslav. – Prim. (izbor): osebni podatki; družin. arhiv pri vdovi Julijani (Lj.); arhiv Društva slov. pisateljev in Slov. šol. muzeja (oba Lj.); MohBibl; SBibl; Zssl VI, VII; L. Novy, Ciciban 1946/7, 104–6; LDk 1955, št. 54 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; B. Pleničar, Ciciban 1945–70, bibl kazalo, 1970; ista, Pionir in Slov. pionir … 1970; J. Potrč, NRazgl 1974, št. 23; B. Gerlanc, Delo 1975, št. 292 (s sliko); F. Vurnik, Dnevnik 1975, št. 343; A. Šavli, PDk 1975, št. 299 (s sliko); S. Teršek, TV -15 1975, št. 51–2 (s sliko); isti, PD 1975, št. 9; L. Kejžar, ib. št. 21; V. Cvetko, SodP 1976, 71–2; F. Adamič, Zbornik občine Grosuplje, 1976, 274–5; Slov. slikanica in knj. ilustracija za mladino 1945–75, 1978, 129; I. Potrč, Srečanje s Kurirčkovimi nagrajenci, 1980, 102–10 (s sliko); Slov. književnost, 1982. Smj.

Smolej, Viktor: Winkler, Venceslav (1907–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi841951/#slovenski-biografski-leksikon (11. april 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine