Wilfan, Hinko (1908–1996)

Wilfan (Vilfan) Hinko, publicist in šolnik, r. 15. jul. 1908 na Vevčah pri Ljubljani čevljarju Francu in Marici r. Seliškar, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju in Lj., tu tudi gimn. na Poljanah (2 r., 1919–22), meščansko š. na Prulah (1922–6) in učiteljišče (1926–31). Po vojni je štud. na fil. fak. v Brnu filoz., psihol. in sociol. (3 semestre, 1946–7) in Lj. (3.–5. semester, 1947–51). Bil je učitelj na osn. šolah v Vlašićih (Pag, 1931–4), Šmartnem pri Celju (1934–7), Kalobju pri Celju (1937–41). Marca 1941 je bil mobiliziran v jsl vojsko (10. aprila sodel. pri 1. rušenju Štampetovega mostu; gl. Dnevnik 1981, št. 114), nato bil v nem. in ital. ujetništvu, konec 1941 izpuščen, odšel učit na Lokvico pri Metliki, sredi 1942 pa k partizanom. 1945 je bil član 1. partiz. lutkovnega gled. (igral osrednji lik Pavliho) in ga vodil še po osvoboditvi. 1946–7 je bil vzgojitelj sirot v tovarni Zbrojovka pri Brnu (o tem pisal v Borcu 1980), 1947 referent pri Min. za industrijo in rudarstvo Sje, nato delal na šolah v Bovcu, na Dolu pri Hrastniku in v Lj. (nazadnje na vajenski šoli kovinarske stroke); 1965 upokojen. – Odlikovanja: red za hrabrost (1945), red zasluge za narod III (1945).

Publicistično se je javljal že pred vojno (Razori 1936/7, NR 1940/1), v partizanih pisal v Novi rod (1944) in list XV. brigade Polet, po vojni v Borca, Cicibana, JiS, KMD, Obzornik, Tov idr. Piše leposlovne, spominske, potopisne, narodopisne in zgod. članke, pogosto obravnava NOB, mdr. partiz. lutkovno gled. (npr. Obzornik 1949 in 1958, Borec 1954 in 1975). Iz osebnih doživetij je zajel pripovedne spise, npr. povest Ob trdem kruhu (Skozi trpljenje v lepše življenje, 1947), knj. zgodb Veliki petek (1973). 1943 je pripravljal abecednik za partiz. osn. šole, ki pa ni izšel (rkp ohranjen v IZDG; gl. W-ove čl. v Borcu 1957 in 1976; I. Andoljšek, Naš začetni bralni pouk … III, 1978, 167–170). – Uredniki so mu samovoljno priimek radi spreminjali v Vilfan. – Prim.: osebni podatki; SBibl; SGL. Munda