Slovenski biografski leksikon

Vuga Ciril Metod, organizator, r. 21. apr. 1875 v Solkanu pokraj. obhodniku Justu in Katarini r. Bratuž, u. 12. jul. 1922 v Gorici. Osn. šolo, gimn. in bogoslovje (1895–9) je obiskoval v Gor., kamor se je kmalu po r. preselil s starši, 1899 bil ord. Bil je 1899–904 kaplan v Kobaridu, 1904–7 kurat v Batah, 1907–10 stolni vikar v Gor., 1910–5 župnik v Podgori pri Gor.; odtod odšel s farani v begunstvo na Nižjeavstrijsko (Gmünd, Bruck a. d. Leitha). Konflikt z glavarjem ob uveljavljanju pravic beguncev ga je iz Brucka pregnal v Prago, tu je obiskoval po čeških in moravskih kmetijah razkropljene Slov., pa tudi Hrvate in Furlane. Ob koncu vojne se je zatekel v Gor. k usmiljenim bratom, od tu upravljal 1919–21 fare Ločnik, Podgora in Pevma, bil nato ekspozit v Harijah pri Ilir. Bistrici, a se je bolan moral vrniti v Gor.

V bogoslovju se je seznanil z idejami J. E. Kreka in se jim ves predal, se uvrstil med vidne socialne, izobraževalne in narodnostne delavce v kršč. soc. gibanju na Gor. Uveljavil se je kot odličen govornik in organizator; govorniški dar je kazal že v srednji šoli, pozneje pridige skrbno pripravljal, se jih učil in slovel kot najboljši govornik v škofiji. V Kobaridu je ustan. Katol. slov. izobraž. društvo ter Katol. slov. polit. in gospod. društvo za kobariški okraj. Podobno izobraž. društvo je vodil tudi v Podgori in še podružnico Slov. straže. Delo Marijinih družb v Batah, Gor. in Podgori (nekatere sam ustanovil) je obogatil s socialno vsebino. Okt. 1918 je postal član gor. pokraj. odseka Nar. sveta. V težkih časih (sept. 1918 – jesen 1919) je z M. Brajdo ur. nekaj št. Goriške straže. – Poleg socialnih člankov (Del. prijatelj, Prim. list, NČ – pretežno anonimno) je napisal v semenišču daljšo študijo Deset božjih zapovedi in soc. vprašanje ter pesem s svetopis. motivom Visoka pesem (oboje neobj.); 1897 naj bi v Gor. izšla V-ova knjižica Sv. Frančišek Asiški (prim. M 1922, 276). Pesmi, v katerih je čutiti močan Gregorčičev vpliv, je obj. v V (1896–900) in A (1896–7), nato pod psevd. Ciril Strahota le še v Gor. straži (1919, št. 13) in Kol (Gor. 1920); nekaj jih je postumno prinesla M (1922, 276, 364–5). Moralistična črtica Iz življenja moderniča je izšla v Zori (1899, psevd. Kazak Salop). – Zanimanje in navdušenje za ukrajinstvo je poleti 1896 pobudilo ustan. pobratimskega krožka Kazaška zaporoška sič, v katerem so bili »Kazaki« V. (Salop), J. Abram (Bajda), A. Brecelj (Bogdan) in častni hetman Krek (Ostap), čez čas še F. Pavletič (Stereženko). Z Abramom je V. zložil Siško himno, ki jo je uglasbil L. Šonc (gl. Mentor 1926/7, 109–13, 151).

Prim.: r. matice (ž. urad Solkan); Bibl JLZ; Gabršček II, 521, 560; Hilfskomittee f. d. Flüchtlinge aus dem Süden …, Dunaj 1917, 119; Folium periodicum gorit. 1922, 66; Gor. straža 1922, št. 30; S 1922, št. 158; S. Stanič, Zgod. drobtinice iz Podgore … 1926, 18–9; Vrednote (B. Aires) 1957, 59–60; KGMD 1968, 114 (s sliko); Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom, 1983, 203. – Slika: Kol (Gor.) 1923, 81. Brj.

Brecelj, Marijan: Vuga, Ciril Metod (1875–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi825977/#slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine