Slovenski biografski leksikon

Vremšak Samo, glasbenik, v Kamniku r. 29. maja 1930 skladatelju Cirilu (gl. čl.) in Angeli r. Toni, živi tu. Osn. šolo in nižjo gimn. je obiskoval v Kamniku (1936–45), v Lj. pa srednjo ekonomsko (1945–8) in srednjo glasbeno šolo (1948–51, dipl. na odd. za teoret. predmete). Na AG v Lj. je študiral kompozicijo (1951–6, dipl. pri M. Kozini) in solopetje (1957–60, dipl. pri A. Darianu-Moricu). Najprej je učil teoret. predmete in izobrazbo glasu na Srednji glasb. šoli v Lj. (1957–63), bil krajši čas svobodni umetnik, potem vodil glasb. vzgojo na osn. šoli v Kamniku (1965–73), bil svetovalec za glasbo pri Zvezi kult. prosv. organizacij Sje (ZKOS) v Lj. (1974), zborovodja pri Slov. filharmoniji (1975–8), od 1978 je prof. za solfeggio in izobrazbo glasu na AG v Lj. – Nagrade: ZKOS (1970, za skladbo Čarovna pesem za dež), Gallusova plaketa ZKOS (1972, za vodstvo Lire), Jsl RTV (1974, za zborov. skladbo Pesem hrepenenja).

Vokalno-instrumentalna dela: Kronanje v Zagrebu, kantata za 3 tenorje, bas, mešani zbor in orkester (1954–5); orkestrska: Prva simfonija (1955–8), Sonatina za godala (1966; obj. 1976), Druga simfonija (1969–73), Rapsodija za pihalni orkester (1976), Dramatična uvertura (1977), Sedem miniatur za godalni orkester (1983); koncertantna: Concertino za klavir in godalni ork. (1961–3), Koncert za orgle in godalni ork. (1983); komorna: a) instrumentalna: Fantazija za violino in klavir (1951), Lirični intermezzo (1960), Suita za violo in klavir (1964), Godalni kvartet (1976), Sonatina in due tempi za rog in klavir (1977, obj. 1980), Sonatina za trobento in klavir (1978, obj. 1980), Koncertino allegro za 4 flavte (1981), Simfonietta polifonica za pihalni kvintet (1983); b) samospevi (izbor): Žanjica (1951), Bolest in zima (1952), Tri pesmi (1961), Tri pesmi iz ciganske lirike (1979), Tri balade Petrice Kerempuha (1981); solistična: a) za klavir: Suita (1951–2), Sonatina (1953), Thema con variazioni (1953), Trije preludiji (1954, 1960), Toccata, Aria in Fuga za čembalo (1978); b) za orgle: Dvojna fuga (1947), Passacaglia (1953), Sonata quasi una fantasia (1968, 1969), Triptychon (1973), Thema con variazioni (1976, 1977), Passacaglia in fuga (1977), Trojna fuga (1981); zborovska (izbor): a) za mešani zbor: Polite dei sospiri (1957), Trobentice (1959), Škrjanček (1969), Noč brezupna (1977); b) za moški zbor: Zapel bi pesem žalostno (1957), Vetri v polju (1967), Pesem (1972), Prihod (1974); c) za ženski zbor: Mračna jesen, Pomlad ob Soči (1975); č) za mladinski zbor: Večer (1964), Kolo (1972), Aprilska (1976/7); d) za dekliški zbor: Mračna jesen (1963). Zborovske skladbe je večinoma obj. v Naših zborih, Notnih mapah in samostojni zbirki pri ZKOS, mladinske pa v Grlici.

Kot baritonist je največ sodel. z RTV Lj.: 1960–7 je pel v komornem zboru, za glasb. arhiv je od 1960 posnel vrsto interpretacij tujih in domačih solist. del, med katerimi so najpomembnejše krstne izvedbe samospevov M. Kogoja (1962–3) in recital v Koncertnem ateljeju DSS (1971). – Vodstvo amaterskega zbora Lira v Kamniku je prevzel 1962 od svojega očeta. S premišljeno sestavljenim repertoarjem od Gallusa do A. Lajovica zbor veliko gostuje doma in v tujini, dobil tudi nekaj nagrad na tekmovanjih, npr. 2. nagrada v Arezzu 1965, srebrna plaketa v Mrbu 1972 in 1974. Izšli sta tudi 2 zborovi veliki plošči Hodil po zemlji sem naši (1977) in Gremo v Korotan (1983).

V. enakovredno združuje produktivno (kompozicijsko) in reproduktivno (solistično pevsko in zborovsko) delovanje. Med študijem kompozicije na AG je bil član Kluba komponistov v Lj., vendar se pozneje ni odločil za radikalnejšo slogovno usmeritev, marveč je razvijal svoj kompozicijski stavek v okviru novoromant. izročila in deloma klasike 20. stol. Solist. koncertiranje, kljub maloštevilnim nastopom, po kakovosti in pomenu ne sodi na rob V-ove glasb. dejavnosti; pev. interpretacije odlikuje brezhibna tehnična pripravljenost, redka glasovna in muzikalna kultura. Kot pevovodja je z amater. zborom Lira večkrat dosegel raven izvrstnega zborov. petja in pomembne umetn. interpretacije.

Prim.: r. matice (mat. urad Kamnik); osebni podatki; arhiv glasb. odd. NUK; SBibl; Kompoz. i muzički pisci Jsle, Bgd 1968, 624 (s sliko); Dnevnik 1973, št. 61 ( s sliko); Delo 1978, št. 84 in 281; 1979, št. 256; PDk 1980, št. 167; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984 (s sliko). Bedina

Bedina, Katarina: Vremšak, Samo (1930–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine