Slovenski biografski leksikon

Vodopivec Hilarij, pravnik, r. 16. marca 1868 na Reki šolniku Francu in Uršuli r. Vergna, u. 13. maja 1930 v Mariboru. Gimn. je končal 1888 v Gor., pravo študiral v Gradcu in na Dunaju, 1892 bil prom. Kot pripravnik je i.l. stopil v konceptno službo pri primor. finančnem ravnateljstvu in služboval do 1918 v Gor., Trstu, Sežani in Voloskem; 1896 je postal finančni koncipist, 1897 davčni inšpektor, 1902 višji davčni inšpektor in 1916 finančni svetnik. 1919 je bil kot višji finančni svetnik poslan v Clc, od koder pa je kmalu prišel za namestnika finančnega delegata v Novi Sad. 1920 je postal predstojnik odseka v generalnem ravnateljstvu neposrednih davkov v Bgdu in načelnik v finančnem min., 1923 pa je bil kot prvi Slov. imenovan za člana Glavne kontrole v Bgdu in tu ostal do upok. 1929. - Odlikovan je bil mdr. z redom sv. Save IV in belega orla V.

Pripravil je več zakonov, mdr. Zakon o davkih na poslovni promet. Napisal je brošuro Kako si sam izračunam davek (1930, razšir. 1934) ter več člankov zlasti o neposrednih davkih in njihovi reformi, mdr. v SP (1917: Nekaj o novejših davčnih zakonih), E (1918, št. 304–5: Finančna uprava v Jsli), Plamen (1921, 63: Naši neposredni davki), Politika, Bgd (1923, št. 5455: Naša poreska reforma), S (1923, št. 123–6, 188–90, 279–82: Naša davčna reforma), SMI (1922: Socialna načela v moderni davčni zakonodaji), TL (1923, št. 72–4, 89–90: Banke in davki). Članki o finančni politiki so zbujali splošno pozornost v finančnih krogih. — V italij. je prevedel Soči S. Gregorčiča (E 1916, št. 162). Ukvarjal se je tudi s tehničnimi poskusi, iznašel meridiansko uro in jo patentiral. Bil je podpornik dij. mladine in raznih mladin. organizacij. Med službovanjem v Bgdu je požrtvovalno interveniral v prid primor. rojakom.

Njegov oče Franc (r. 12. jul. 1834 v Kamnjah pri Ajdovščini, u. 29. okt. 1912 v Gorici) je bil od 1851 osnovnošol. in gimn. učitelj v Kobaridu, Gor., Gospiću in na Reki, od 1871 spet v Gor., od 1873 tudi okrajni šol. nadzornik; 1899 upokojen. Pod njegovim nadzorstvom se je osn. šolstvo na Gor. organiziralo in razširilo. 1874 je izdelal Zemljevid poknežene grofije gor. in gradiščanske, ki je bil v šolski rabi do 1904, čeprav precej primitiven.

Prim.: person. mapa Glavne kontrole (Bgd); Pol stoletja 145–6; S 1930, št. 109; V. Murko, Ekonom. revija 1981, 30. - Za Franca: Gabršček I, II; Plesničar. Mur. + Lc.

Murko, V., Lisac, L.: Vodopivec, Hilarij (1868–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi799659/#slovenski-biografski-leksikon (22. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VODOPIVEC Hilarij, pravnik, r. 16. mar. 1868 na Reki, u. 13. maja 1930 v Mariboru. Oče Franc (r. 12. jul. 1834 v Kamnjah pri Ajdovščini, u. 29. okt. 1912 v Gorici) je bil od 1859 osnovnošol. in gimn. učitelj v Kobaridu, Gor., Gospiću in na Reki; od 1873 je bil okraj. šol. nadzornik. Pod njegovim nadzorstvom se je osn. šolstvo na Goriškem organiziralo in razširilo. 1874 je izdelal Zemljevid poknežene grofije goriške in gradiščanske, ki je bil v šolski rabi do 1904; mati Uršula Vergna. V. je končal gimn. v Gor. 1888. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, promoviral je 1892. Istega leta je stopil v konceptno službo pri primor. finančnem ravnateljstvu in služboval v Gor., Trstu, Sežani in Voloskem do 1918; leta 1896 je postal finančni koncipist, 1897 davčni inšpektor in 1916 finančni svetnik. Kot višji finančni svetnik je bil 1919 poslan v Celovec, kmalu zatem pa za namestnika finančnega delegata v Novi Sad. 1920 je postal načelnik v Finančnem ministrstvu in predstojnik odseka v generalnem ravnateljstvu neposrednih davkov v Bgdu. 1923 je bil kot prvi Slovenec imenovan za člana Glavne kontrole v Bgdu in tu ostal do upokojitve 1929. – V času svojega službovanja je pripravil več zakonov, med drugim Zakon o davkih na poslovni promet. Napisal je brošuro Kako si sam izračunam davek (1930, razširjena 1934) ter več člankov v strok. revije in časopise o davkih in davčni politiki. Članki o finančni politiki so zbujali splošno zanimanje v finančnih krogih. – Ukvarjal se je tudi s tehničnimi poskusi; iznašel je meridiansko uro in jo patentiral. – V it. je prevedel Soči S. Gregorčiča (E 1916, št. 162). Med službovanjem v Bgdu je večkrat požrtvovalno interveniral v prid prim. rojakom, nasploh je bil podpornik dijaške mladine in raznih mladinskih organizacij. – Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. stopnje in belega orla V.

Prim.: SBL IV, 130–31 in tam navedena liter.; sestavek se opira na ta članek.

Les.

Leskovec, Ivana: Vodopivec, Hilarij (1868–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi799659/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine