Slovenski biografski leksikon

Vilhar Stanislav, polit. delavec in publicist, r. 15. nov. 1904 v Kromberku pri Novi Gorici, u. 13. febr. 1982 v Ljubljani (brat Srečka, gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v Gor., 1915–8 gimn. v Lj., kjer je bila družina v begunstvu. Po vrnitvi v Gor. je kot privatist delal izpite pred slov. komisijo tam in nato v Idriji (slov. sred. šole zaprte), mature pa ni opravil, ker so it. oblasti komisijo razpustile. 1924–5 je služil it. vojsko najprej v Torinu, nato na Sardiniji, kamor je bil kazensko premeščen iz polit. razlogov. Pozneje je bil zasebni uradnik v Gor.

Polit. je deloval najprej v dij. društvu Adrija. 1925 je bil sprejet v KPI za Goriško, postal član PK, 1928 komiteja KPI za Julij. krajino; tedaj je predvsem obnavljal prepovedano KPI, ur. časopis Delo, ki so ga ileg. izdajali gor. komunisti v izr. težavnih okoliščinah. Po množičnih aretacijah mu je uspelo jan. 1929 zbežati v Lj. Tu je ob sodelovanju I. Regenta idr. slov. polit. emigrantov iz It. nadaljeval s tiskanjem Dela ter organiziral ileg. prehode med It. in Jslo. Kmalu zatem je bil aretiran in po 4-mesečnem zaporu okt. 1929 izgnan iz Jsle. Odšel je v Francijo, nato v Belgijo, kjer se je preživljal z delom v tovarni, polit. pa delal v odboru za priseljence pri KP Belgije in pomagal urejati it. izseljenski časopis Il Riscatto. 1931–2 je obiskoval leninsko šolo v Moskvi (franc.-belgijska skupina) in bil član VKP/b. Po vrnitvi v Francijo ga je 1934 CK KPI kooptiral kot člana in zadolžil za delo med slov. manjšino v Julij. krajini in med slov. emigracijo v Zah. Evropi. Spet je sodeloval pri urejanju Dela (glasilo KPI in KPJ), pri časop. agenciji Inprekor za Italijo in pri it. partijskem časopisu Lo Stato operaio. Po 1934 je z Lovrom Kuharjem — P. Vorancem pripravljal ter prevajal partijsko gradivo, zlasti tisto za VII. kongres Kominterne v Moskvi 1935, ki se ga je udeležil kot član ital. delegacije. 1936 je v Ital., zlasti v Julijski krajini, organiziral ljudsko fronto. 1937–9 se je boril v vrstah armade španske republike in bil partij. delavec v intern. brigadi Garibaldi. Po končani španski vojni je bil do srede 1941 v franc. taborišč. Argelés, Gurs in Vernet, iz slednjega je zbežal in se skušal s skupino Jugoslovanov prebiti prek Nemčije k partizanom v Jslo; načrt mu je preprečila očesna bolezen. V zač. 1942 mu je uspelo vrniti se v Francijo, kjer se je pridružil franc. odporn. gibanju v Parizu, ko pa je bil le-ta osvobojen, je delal v odboru KP Francije za priseljeno delovno silo, nato v ured. li-sta Nova Jsla, bil eno leto dopisnik TANJUGA in član vodilnega odb. Zveze Jugoslovanov v Franciji ter pomočnik atašeja za tisk pri jsl ambasadi v Parizu v času mirovne konference. Ko se je 1947 vrnil v Jslo, je do konca 1951 delal v min. za zunanje zadeve v Bgdu, 1952–1962, ko je šel v pokoj, pa pri Radiu Lj. kot zunanjepolit. urednik in komentator. — 1956 je bil odlikovan z medaljo za hrabrost; 1965 z redom zaslug za narod z zlato zvezdo; 1968 prejel Tomšičevo nagrado za življ. delo. V. je priobčil obsežnejšo razpravo Drž. monopolist. kapitalizam u Italiji v reviji Medjunar. problemi (Bgd) 1951, več člankov pa v: NRazgl (1952, 1959), SocM (1954, 162–5: Po berlinski konferenci), Tov (1956, 1331; 1957, 563), NŽ (1953, 1955–8, 1967), Borcu (1966) ipd. Pripravljal je študijo o pol. zgod. Slov. primorja, zbral veliko gradiva, a načrta ni več mogel uresničiti. — Prim.: osebni podatki; arhiv CK ZKS in IZDG (Lj.); arhiv Društva novinarjev Sje (Lj.); Bili smo v Španiji, 1960, 349 sl.; PDk 1963, št. 290; Fotograf. dokumenti o boju KPS I/1, 1965, 438 (s sliko); J. Munda, Bibl slov. marks. tiska, 1969, 11; F. Klopčič, Prim. srečanja 1982, 187–93. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Vilhar, Stanislav (1904–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi790581/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine