Vilfan, Sergij (1919–1996)

Vilfan (Wilfan) Sergij, pravni zgodovinar, r. 5. apr. 1919 v Trstu navtiku Franu (gl. čl.) in Tržačanki Idi r. Jeanrenaud, živi v Lj. Osn. šolo in 2 razr. gimn. je obiskoval v mestih očetovega službovanja (Bratislava, Dunaj) in v Dubrovniku, ostale od 1931 v Lj., 1937 maturiral. Tu je na univ. štud. pravo, 1941 dipl., 1942 bil prom. 1942–4 je kot odvetn. pripravnik opravil sodno prakso na okraj. in okrož. sodišču v Lj.; jun. do nov. 1942 je bil interniran v taborišču Gonars. 1944–5 je služboval pri Zvezi industrijcev v Lj., 1946–50 bil pravni referent pri OLO Grosuplje. Od 1. dec. 1950 do 30. apr. 1971 je bil upravnik oz. ravnatelj MALj (1973 preimenovan v Zgodovinski arhiv Lj.); 1961 se je izpopolnjeval na École pratique des Hautes Études, VIe section (gospodar. zgod.) v Parizu. S 1. majem 1971 je bil izvoljen za red. prof. pravne fak. za predmet nar. in splošna zgod. države in prava (zanj vnaprej habilitiran že 1970), vendar je do konca jan. 1972 še vodil MALj.

1949 je postal honorar. strok. sodelavec SAZU v sekciji za občo in nar. zgod. oz. pri Komisiji za slov. narodopisje; od 1953 je bil zunanji izpraševalec na pravni fak. za predmet splošna pravna zgod. od sred. veka dalje in nar. pravna zgod. Na fil. fak. sodeluje od 1970 pri podiplomskem zgod. študiju, 1973–80 pri podiplom. študiju arhivistike na fil. Fak. v Zadru. — Predaval je na šolah in univ. tudi v tujini, npr.: Arhivska šola v Marburgu na Lahni (1965, 1969), univ. v Münstru in Freiburgu (1968), Gradcu (1967, 1971), Inšt. za gospodar. in soc. zgod. na Dunaju (1971), Benečan. kult. dnevi v Podbonescu (1975), pravna fak. na Dunaju (1980). Z referati se udeležuje štev. zgod. in arhiv. mednar. kongresov ter posvetovanj, od tega na tujem: 1964 Bruselj, 1965 München in Dunaj, 1966 Washington, 1969, 1980 Bukarešta, 1970 Gradec, 1971 Reichenau, 1972 Köszeg in Székesfehérvár, 1973 Beljak, 1976 Spoleto in Varšava, 1980 Firenze, 1981 Videm. — 1962–73 je bil tajnik redakcije EJ za Sjo in zanjo tedaj prispeval s svojih področij štev. članke za knj. 5–7 in 12 (1962–8, 1980). Je član uredništev več zgod., arhiv. in etnol. izdaj (mdr. časopisa Kron 1953–), domačih in tujih strok. društev in združenj. Od 1973 je preds. Jsl odbora za zgod. mest ter član mednar. komisij: za zgod. mest (od 1969, od 1980 podpredsednik, od 1981 predsednik), za pomoč arhivom v deželah v razvoju (1969–72), za zgod. skupščin (od 1970, od 1980 podpredsednik), za histor. metrologijo (od 1974), Société Jean Bodin (od 1974), Académie européenne d'historie v Bruslju (od 1981). 1978 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. — Odlikovanja: 1962 je prejel Kidričevo nagrado (za knj. Pravna zgod. Slov.) in 1980 Gindelyjevo (na Dunaju), i. l. red dela z zlatim vencem.

Med študijem se je pod vodstvom prof. J. Polca začel ukvarjati s pravno zgod. Prve razprave so izšle v GMS (1943: Valvasorjevo poročilo o župan. sodiščih; 1944/5: Dež. ročini kot viri naše ustavne zgod.), SP (1943: Dva pojava ljud. prava med Slov. v 16. stol.), Kron (1953: Zgod. slike iz Brkinov; 1954: Koprski glavar Slovanov), Pravniku (1954: Slov. pravna zgod. in njene zveze s prakso; 1968: Odvetništvo na Slov. in lj. odvetn. zbornica …), SE (1955: Pes Marko). Sinteza sta knjigi Pravna zgod. Slovencev od naselitve do zloma stare Jsle, 1961 (ocene: M. Kos, NRazgl 1962, 145; G. Kušej, ib. 147–8; F. Goršič, Pravnik 1962, 34–42; A. Knežević, Zft f. vergl. Rechtswiss. 1963, 120 sl.; S. Roman, Kwartalnik hist. 1963, 468 sl.; M. Hellmann, ZfthVSt 1964, 243 sl.; A. Lipowschek, WGO — Monatshefte f. osteurop. Recht, Hamburg 1966, 304 sl.; R. Barbo, Car. 1966, 154 sl.) ter predelana in dopolnjena nem. Rechtsgeschichte der Slowenen bis zum J. 1941, Graz 1968 (ocene: H. Lentze, Zft d. Savigny-Stiftung f. Rechtsgesch., Germ. Abt., Weimar 1969, 377–82; J. Karpat, Právny obzor 1969, 838–43; B. S(aria), Südostdt. Archiv, München 1969, 323; Ferd. Tremel, ZfthVSt 1969, 312–3; D. Grothusen, Hist. Zfth 1969, 380; S. Russocki, Czasopismo prawnohist., Poznaň 1970;. K. R., Dt. Archiv f. Erforschung d. MA, Köln 1970, 614; A. Lipowschek, Südostforschungen, München 1972, 407–9; -dek-, Das Menschenrecht, Wien 1972, št. 3, 16), kjer obravnava pravo, ki je pognalo iz dom. korenin in je etnično slov., kot tudi tisto, ki je prišlo od drugod ter se pri Slov. v mnogočem oblikovalo pa svoje, postalo domače in ob križanju z dom. elementi zraslo v naš zgod. razvoj. Hkrati je V. pokazal, kakšne in kje so tiste pravne strani slov. preteklosti, ki so povezane z našo družb., gospodar. in drž. polit. ureditvijo. Sicer je V-ov časovni razpon širok, zanima ga pozni srednji vek in doba med 16.–18. stol. Pozneje se posveča tudi predslov. in začetni slov. dobi. O tem obj. razprave v zbornikih kot: Hauptmannov (RSAZU 1966, 5. razr.: Koseščina v Logu…), Miscellanea hist. eccl. 5, Colloque de Varsovie 27.–29. oct. 1971 (Louvain), Posebna izdanja Balkanološkog inst. SANU 1 (Bgd 1974: Samouprave i običajno pravo kod Slovenaca do početka XX veka), Il matrimonio nella societá altomedievale I, 22.–28. april 1976 (Spoleto 1977), Album Elemér Mályusz (Bruselj 1976), La storia della Slavia Italiana (Špeter Slovenov, Trst 1978), Festschrift Hermann Balti (Innsbruck 1978: Grazer Zehrungen und Ehrungen), Comité intern. des sciences hist., XVe congres … Rapports III (Bukarešta 1980: Les Etats particuliers et leurs réunions); v knjižici Die oesterr. Zivilprozessordnung von 1895 u. d. Gebrauch d. slow. Sprache vor Gericht (Gradec 1970) ter v časopisih Traditiones (Lj. 1976/7: Poročni običaji — viri pravne zgod.?), ZZR (1980: Zakonska zveza pri Slov. v sred. veku) idr. Za študente je pripravil skripta: Nekaj pravnih spomenikov iz zgod. jsl narodov, 1972; Pravna zgod. Slovencev, 1972, 1974²; Poglavja iz pravne zgod., 1977.

Pri raziskovanju domačega prava je zadel na etnologijo. O njeni pravni sestavini je pisal v Et (1943: Pravni motivi v slov. nar. pripovedkah in pripov. pesmih; 1944: Žegnanja v slov. pravni zgod.), dalje v knjigi Narodopisje Slovencev I (1944: Očrt slov. pravnega narodopisja), pogosto v SE (1949, 1952–4, 1956–7; npr. Od vinskega hrama do bajte), Kron (1957), Nar. stvaralaštvu i folkloro (Bgd 1965), Alpes orientales (Lj. 1969: Le problème de continuité sous trois aspects — habitat, communications, droit), Traditiones (1972), v zbornikih: Rad kongresa folklorista Jsle, Varaždin 1957 (Zgb 1959: Pravna folkloristika — etnografija, etnologija), Rad kongresa folkl. Jsle, Bled 1959 (1960: Prešernov »Ponočnjak« kot spoznavni vir ljud. pravnega običaja), Zbornik 18. kongr. jsl folkloristov, Bovec 1971 (1973: Etnogr. pojavi ob stikališču raznorodnih jezik. skupin), Etnol. topografija slov. etničnega ozemlja, 1978 (Pravna etnologija), Slov. ljudsko izročilo (Trgovina, Pravno življenje).

Po drugi strani povezuje V. pravno zgod. z gospodarsko in socialno. S tega področja je napisal poglavja za knjige: Gospodar. in družbena zgod. Slovencev I (1970: Kmečka hiša), Die wirtschaftl. Auswirkungen d. Türkenkriege (Gradec 1971: D. wirtschaftl. Auswirkungen d. Türkenkriege aus d. Sicht d. Ranzionierungen d. Steuern u. d. Preisbewegung), Der Bauer in Mittel- u. Osteuropa … (Köln & Dunaj 1973: Die Agrarpolitik von Maria Theresia bis Kudlich), Die deutsche Ostsiedlung des MA als Problem d. europ. Gesch. (Sigmaringen 1975: Die dt. Kolonisation nordöstlich d. Oberen Adria …), Gospodar. in družbena zgod. Slovencev II (1980: Soseske idr. podeželske skupnosti, Zemljiška gospostva, Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju, Delavci v agrarnem gospodarstvu, Agrarna premoženjska razmerja; tudi član redakcije in glavni avtor knjige). Štev. so razprave v ZČ (1953; 1954: Prispevki k zgod. mer na Slov. s pos. ozirom na lj. mero — doslej temeljna razprava o tem; 1956/7 ocenil knj. W. Fresacherja Der Bauer in Kärnten; 1965/6), Kron (1962–3, 1969), SE (1963/4), zbornikih Acta historico-oeconomica Yugoslaviae (Zgb 1978: Transportni stroški ok. l. 1600), Castelli e strade. II. Congr. intern…. (Videm 1981: Strade e castelli tra 1'Adriatico settentrionale …), Siedlung, Macht u. Wirtschaft. Festschrift Fritz Posch … (Gradec 1981: Zur Begriffsbestimmung d. Miet- u. Kaufrechtsgründe).

Odkar je postal vodja MALj, je svoje proučevanje razširil še na krajevno zgod. in arhivistiko. Napisal je knjigo Zgodovina lj. mestne hiše, 1958 (z J. Černivcem) ter članke za Kron (1956, 1977), ČZN (1969), publikacije MALj (št. 2, 1971), poljski Kwartalnik historii kultury materialnej (Varšava 1978: Sredniowieczne miasta Słowenii) in zbornike: Novo mesto 1365–1965 (1969: Novom. privilegij iz 1365), Mednar. kulturnozgod. simpozij Modinci 4, 1972 — Intern. kulturhist. Symp. Mogersdorf (Szombathely 1974: Die MA Stadt zwischen Pannonien u. d. Nordadria; v madž. in nem. jeziku), Die Stadt am Ausgang des MA (Linz 1974: Stadt u. Adel …), Guide intern. d'histoire urbaine I: Europe (Pariz 1977: Yougoslavie). — Kot vodilni arhivist je sodeloval: pri razvoju arhiv. vede v Jsli ter pri osnutkih za zvezne in republ. predpise; pri akciji za izvedbo arhiv. sporazuma z Avstrijo iz 1923 in pri delu za restitucijo kult. predmetov, odnešenih iz Jsle v Avstrijo med 2. svet. vojno; pomemben je V-ov delež pri sest. naših zahtev 1958–60, nato pri prvih pogajanjih 1961 in pri obnovljenih 1975. Iz arhivistike je obj. štiri knjige: 60 let MALj (1959), Arhivi. Od pisarne do zakladnice zgod. (1967, z J. Žontarjem), Arhivi v Sji.(1970, isti soavtor), Arhivistika (1973, isti soavtor); referat v zborniku VII. intern. Archivkongress, Moskau 21.–25. Aug. 1972 (Moskva 1972: Die Archivbehelfe im Dienste d. Wiss., soavtorja F. Biljan in M. Milošević; izšlo tudi v angl., franc., rušč., špan., v shrv. gl. Arhivist 1973); članke v Kron (1956: A. Aškerc — mestni arhivar lj.), Arhivistu (Bgd 1956–60, 1968), franc. časopisu Archivum (Pariz 1962: Les archives notariales en Yougoslavie; 1963: Les archives des villes en Slovénie — obakrat soavtor B. Otorepec), Prispevkih za zgod. del. gibanja (1970) in poglavja v priročnikih: Iz arhivistike (Bgd 1959; besedilo v prev. dokaj popačeno), Vodnik po arhivih Sje (1965, soavtorja J. Žontar in J. Maček), Arhivska tehnika (1972: Opremljanje in postavljanje gradiva), Priručnik iz arhivistike (Zgb 1977: Sredjivanje). Anon. so izšla skripta Odbiranje arhiv. gradiva iz registraturnega gradiva (škartiranje)… (1970, razmn. kot rkp). V-ove objave iz arhivistike so v marsičem novost na Slov., ker je v njih pogosto oral ledino. MALj je šele z njegovim nastopom postal pomembna znanstvena ustanova, ne samo po strokovnem delu, ampak tudi po izdajanju publikacij, pri katerih ima V. delež bodisi kot iniciator, avtor ali član uredništva. Njegova glavna usmeritev pa je pravna zgodovina, ki po obsežnosti in izsledkih presega delo dosedanjih strokovnjakov.

Prim.: osebni podatki; personalna mapa pravne fak. Lj.; izv. III. drž. real. gimn. Lj. 1931/2–1936/7; LSAZU 1978, 56–8 (s sliko); 1980, 37; Jože Žontar, Kron 1979, 65–7 (s sliko); ULj III/1; A. L(ipowschek), WGO — Monatshefte f. osteurop. Recht 1981, 121. Ry.

VILFAN (WILFAN) Sergij, pravni zgodovinar, r. 5. apr. 1919 v Trstu, živi v Lj. Oče Fran, navtik, mati Ida Jeanrenaud. Ker je bil njegov oče od 1919 visok jsl. konzularni uradnik (od 1925–31 v položaju generalnega konzula) pri Mednarodni donavski komisiji, je V. obiskoval osn. š. in dva razr. gimn. v Bratislavi, na Dunaju in v Dubrovniku, šele od 1931 dalje v Lj. Tu je med 1937–41 dokončal študij prava in 1942 promoviral po opravljenih rigorozih. Od jun. do nov. 1942 je bil interniran v Gonarsu. Nato se je pripravljal za pot praktičnega pravnika in to pot tudi hodil do 1945 pri Zvezi industrijcev v Lj. in od 1946 do 1950 kot pravni referent pri okraju Grosuplje. Od 1. dec. 1950 do 30. avg. 1971 je bil ravn. Mestnega arhiva Lj. V tem času (1961) se je izpopolnjeval na École pratique des Hautes Études, VI section v Parizu. S 1. majem 1971 je bil izvoljen za rednega prof. Pravne fak. za pravno zgod. od začetka sred. veka dalje, vendar je do jan. 1972 še vodil Mestni arhiv Lj. 1949 je postal honorarni strok. sodelavec SAZU. v sekciji za občo in narodno zgod. oz. pri Komisiji za slov. narodopisje. Od 1953 je bil zunanji izpraševalec na Pravni fak. za predmet splošna pravna zgod. od sred. veka dalje in narodna pravna zgod. Na Filoz. fak. sodeluje od 1970 pri podiplomskem zgod. študiju, med 1973–80 je sodeloval pri podiplomskem študiju arhivistike v Zadru. Predaval je tudi na šolah in univ., kot: Arhivska šola v Marburgu na Lahni (1965, 1969), v Münstru in Freiburgu (1968), v Gradcu (1967 in 1971), na Inštitutu za gosp. in socialno zgod. na Dunaju (1980). Z referati se udeležuje številnih zgod. in arhiv, mednar. kongresov in posvetovanj, od tega na tujem: Bruselj (1964), München in Dunaj (1965), Washington (1966), Bukarešta (1969, 1980), Gradec (1970), Reichenau (1971), Köszeg in Székesfehérvár (1972), Beljak (1973), Spoleto in Varšava (1976), Firence (1980), Videm (1981). Med 1962–73 je bil tajnik redakcije EJ za Sjo ter prispeval s svojega področja številne članke. Bil je in je še vedno član več zgod., arhiv. in etnol. izdaj (tu je predvsem poudariti članstvo v ured. Kron) domačih in tujih strok. združenj. Od 1973 je preds. jsl. odbora za zgod. mest ter član mednar. komisije za zgod. mest (od 1969, od 1980 podpreds., od 1981 preds.), komisije za pomoč arhivom v deželah v razvoju (1969–72), za zgod. skupščin (od 1970, od 1980 podpreds.), za historično metrologijo (od 1974). Od 1974 je član Société Jean Bodin in od 1981 Evropske akad. v Bruslju. 1978 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, 1983 pa je bil izvoljen v položaj akademika. Od 1935 je tudi dopisni član Poljske akad. znanosti in od 1988 Dunajske akad. znanosti. 1962 je prejel Kidričevo nagrado, 1980 Gindelyejevo (na Dunaju), istega leta tudi red dela z zlatim vencem. – Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgod. Prve razprave so izšle v GMS, SP, Kron, Pravniku. 1962 je izšla njegova Pravna zgod. Slovencev od naselitve do zloma stare Jsle, 1968 je izšla predelana in dopolnjena nem. izdaja Rechtsgeschichte der Slowenen bis zum Jahr 1941 v Gradcu. Obe izdaji sta zbudili veliko zanimanje med strok. javnostjo, saj obravnava delo pravo, ki je pognalo iz domačih korenin in je etnično slov., pa tudi tisto, ki je prišlo od drugod, se je pri Slov. oblikovalo po svoje, postalo domače in ob križanju z domačimi elementi zraslo v naš zgod. razvoj. Tu bi omenili še razpravo Jugoslawien v Handbuch der Quellen und Literatur der neuern europäischen Privatrechtsgeschichte. III/5 Südosteuropa (München 1988, 323-470). Pri raziskovanju domačega prava je naletel na etnologijo. O njeni pravni sestavini je pisal v Etnologu že 1943 in dalje. Pravno zgod. pa povezuje tudi z gosp. in socialno zgod. S tega področja je napisal poglavja za knjige Gospodar. in družbena zgod. Slovencev (I in II, Lj. 1970, 1980) ter s soavtorjema B. Otorepcem in V. Valenčičem Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stol. (Lj. 1986). Temeljno je tudi njegovo delo Prispevki k zgod. mer na Slovenskem s posebnim oziram na ljubljansko mero (16.-19. stol.) (ZČ 1959). – Ko je postal vodja Mestnega arhiva Lj., se je začel ukvarjati še s krajevno zgod. in arhivistiko. Napisal je knjigo Zgodovina ljubljanske mestne hiše (soavtor J. Černivec) ter članke v Kron, ČZN, v publikacije Mestnega arhiva Lj., v poljski Kwartalnik historii kultury materialnej (Varšava 1978: Sredniowieczne miasta Slowenii). Sodeloval je tudi pri zbornikih Novo mesto 1365–1965 (z razpravo Novomeški privilegij iz l. 1365), Mednar. kulturno-zgod. simpozij Modinci 4, 1972, Guide intern. d'histoire urbain I: Europe (Pariz 1977: Yougoslavie). – Kot vodilni arhivist je sodeloval tudi pri razvoju arhivske vede v Jsli ter pri osnutkih za zvezne in republ. predpise, sodeloval je pri akciji za izvedbo arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923 in pri delu za restitucijo kult. predmetov, ki so jih odnesli iz Jsle v Avstrijo v času druge svet. vojne. Pomemben je njegov delež pri sestavljanju jsl. zahtev med 1958–60, nato pri prvih pogajanjih (1961) in pri obnovljenih pogajanjih (1975). Iz arhivistike je objavil štiri knjige: 60 let Mestnega arhiva Ljubljana (1959); Od pisarne do zakladnice zgod. (1967, soavtor J. Žontar); Arhivi v Sloveniji (1970, isti soavtor); Arhivistika (1973, isti soavtor). Pomemben je njegov referat v zborniku VII. internac. Archivkongress, Moskau 21.-25. avg. 1971; Die Archivbehelfe im Dienste d. Wiss., (soavtorja sta bila F. Biljan in M. Milošević). V franc. časopisu Archivum je objavil članka Les archives notariles en Yougoslavie, 1962 in 1963 Les archives des villes en Slovénie (obakrat je bil soavtor B. Otorepec). Njegovo delovanje na področju arhivistike je prineslo novosti in modernizacije. Podrobnejši pregled bibliografije je objavljen v SBL IV in v ZČ (43/1989). Primor. ozemlja pa se je podrobneje dotaknil v naslednjih člankih in razpravah: Zgodovinske slike iz Brkinov (Kron 1/1953, 120–30); O nekaterih ženitnih običajih obsoških in beneških Slovencev (SE 6–7/1953/54, 157–95); Koprski glavar Slovanov (Kron 2/1954, 24–29); K obdelavi polja v Slov. Istri (SE 10/1957, 61–70); Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom (Kron 5/1957, 69–87); K zgod. kmečkega kupčevanja s soljo (Gospodarsko-pravna podlaga povesti o Martinu Krpanu) (Kron 10/1962, 129-44; 11/1963, 1–12); Komun v Črnotičah (Traditiones 1/1972, 155–72); Stadt und Adel. Ein Vergleich zwischen Küsten und Binnenstädten zwischen der Oberen Adria und Panonien (V: Die Stadt am Ausgang des Mittelalters. Linz, Österreichischer Arbeiterkreis für Stadtgeschichtsforsehung 1974, 63–74, 77–78 in 92); L'autonomia della Slavia Italiana nel periodo patriarcale e veneto (V: La storia della Slavia Italiana, Quaderni Nediža 3, San Pietro al Natisone-Trieste 1978, 57–84); Strade e castelli tra l'Adriatico settentrionale e la Pannonia nel medio evo (Castelli e strade, II Congresso internazionale, Studi e ricerche 3–4, Udine 1981, 91–100); La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del sud occidentali: organizzazione, resistenze, fondo sociale (V: Settimane di Studio del Centro Italiano di studi sull'alto medioevo XXVIII, Spoleto 1982, II, 889–918, 920–23 in 1235–36); Prometni položaj slov. dežel in preskrba zahodnih mest (od 14. do 17. stol.) (ZČ 37/1983, 5–20).

Prim.: SBL IV, 471–73 in tam navedena liter.; ZČ 43/1989, 5–15.

Holz