Vilfan, Jela (1906–1998)

Vilfan (Wilfan) Jela (Gabrijela), kostumografka in dekoraterka, r. 27. dec. 1906 v Trstu politiku Josipu ml. (sestra Draška in Joža, gl. čl.), živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskovala v Trstu, po preselitvi k starim staršem v Kranju do 1918, se vrnila v Trst, a po 1. razr. gimn. prišla v Lj. in 1921 tu končala 3-razredno meščansko šolo. 1920 je zaradi zdravstvenih razlogov redno šolanje prekinila, se po operaciji naselila na Dunaju in se učila tujih jezikov. 1925–8 je študirala na ženski akademiji ter šoli za prosto in uporabno umetnost (prof. Otto Friedrich), hkrati delala nekaj mesecev kot vajenka v ateljeju za zlate in srebrne predmete Eilfriede Berbalk; 1928/9 se je vpisala na umetno obrtno šolo (prof. E. Mayer, J. Hoffmann), tu do 1934 obiskovala odd. za kovinska dela in za arhitekturo, ob diplomi prejela nagrado Ludwiga Lobmeyra; 1933/4 je na isti šoli absolv. tečaj o zgod. kostumov (prof. A. Roller), 1934–6 pa specialko za načrtovanje in tehn. izdelavo (prof. J. Hoffmann). 1938 je odšla v Berlin, bila v polet. sem. 1939 hospitantka na drž. tekstilni modni šoli (prof. Hans Porepp, načrtovanje gledal. kostumov), praktično delala od avg. i. l. v Deutsches Mode-Inst. Ves čas študija na Dunaju in v Berlinu je delala tudi po naročilu vzorce za tekstil, za predmete iz kovine, usnja in lesa, za knjižne ovitke (mdr. H. A. Bernatzik, Lappland, 1936; isti, Owa-Raha, 1936), bonboniere, igrače, nakit, zaponke, tolčene kovin. predmete, plakate in izložbena okna za delavnice ter tovarne. Izpopolnjevala se je s študij. potovanji v Pariz, Rim, Benetke, Stockholm, Prago, Zürich, Ženevo, Basel, ohranjala tudi stik z domovino. Jeseni 1940 se je vrnila v Jslo k očetu v Bgd. Med čakanjem na ustrezno zaposlitev je načrtovala za tovarno svile v N. Sadu ipd., mdr. ovitek za časopis Socijalni arhiv. Tik pred nem. napadom na Bgd se je znašla v Lj., se tu preživljala kot svobodni umetnik, mdr. poučevala risanje (E. Pavlin, D. Knez, D. Počkaj idr.), od okt. 1942 do febr. 1946 bila kostumografka SNG in pripravila 43 predstav (seznam v arhivu SBL). 1947 je bila premeščena k SNG v Mrb, 1955 pa (iz zdrav. klimat. razlogov) h gled. Ivan Zajc na Reko, kjer je bila upok.

Drobne dekorat. predmete je prvič razstavila 1928 v sklopu svoje šole na Dunaju, nadalje tu še: 1933 na mednar. modni razst. (prejela I. nagrado), skupaj s češkimi manjšin. umetniki in na razst. katol. umetnosti; 1934 za izložbeno okno tvrdke Metz prejela I. nagr.; v avstr. muzeju za umetn. in industrijo razstavljala dvakrat; 1936 v avstr. muzeju; i. l. v Milanu — avstr. paviljon; 1937 Parizu — avstr. paviljon (modeli za nakit); 1941 Lj. — izložba trgovine Bata; 1952 v Mrbu in 1953 v Lj. z Društvom umetnikov za uporabno umetnost. Od slov. knjig je opremila Poljske novele (1937) ter nekaj zv. Slovenčeve knjižnice in Dobre knjige (1941–3). — V-ova je ena prvih umetnic pri nas s tako mnogovrstno in samostojno usmerjeno dejavnostjo, vendar njeno risanje desenov v tekstilnih, kovinskih, grafičnih in plastičnih tehnikah kakor tudi knjižne opreme še niso bile ovrednotene. — Prim.: osebni podatki; izjava F. Šijanca (arhiv SBL); Repertoar; SGL; ŽS 1938, 166–8. *

VILFAN (WILFAN) Jela (Gabrijela), kostumografka in dekoraterka, r. 27. dec. 1906 v Trstu, živi v Lj. Oče politik Josip ml. (sestra Draška in Joža, gl. čl.), mati Marija šavnik. Osn. š. v Trstu, nato se je preselila k starim staršem v Kranj. 1918 se je vrnila v Trst, po 1. razr. gimn. prišla v Lj. in 1921 končala 3–razr. mešč. š. 1920 je zaradi zdravstvenih razlogov prekinila redno šolanje, se po operaciji preselila na Dunaj in se učila tujih jezikov. Med 1925–28 je študirala na žen. akademiji ter šoli za prosto in uporabno umetnost, delala nekaj mesecev kot vajenka v ateljeju za zlate in srebrne predmete Eilfriede Berbalk; 1934 je diplomirala na dunajski visoki šoli za umetnostno obrt (odd. za kovinska dela prof. E. Mayerja in strok. razred za arhitekturo prof. dr. J. Hoffmana). Obiskovala je tudi strok. tečaje za zgod. kostuma na Dunaju (prof. Alfred Roller) in za osnutke gledal. kostumov v Berlinu (prof. H. Porepp) in tečaj za izdelovanje tkaninskih vzorcev v modnem zavodu v Berlinu (Matija May). Ves čas študija na Dunaju in v Berlinu je delala tudi po naročilu vzorce za tekstil, za predmete iz kovine, usnja in lesa, igrače, nakit, zaponke, plakate in izložbena okna za delavnice in tovarne. Študij je še izpopolnjevala s potovanji po It., Franciji, Švici, Švedski in drugod. – Svoje izdelke je uspešno razstavljala najprej v tujini, nato doma. Preživljala se je kot svobodni umetnik, mdr. je poučevala risanje (E. Pavlin, D. Knez, D. Počkaj idr.). Od okt. 1942 do febr. 1946 je bila kostumografka SNG v Lj. in pripravila 43 predstav. Od 1947 je delala v SNG v Mrbu, tako v D kot v O, 1955 je odšla na Reko (v gled. Ivan Zajec) in tam ostala do upokojitve. Zasnovala je kostumografije za drame različnih dob, slogov in avtorjev. Od teh velja omeniti kostumografije za: Kleist, Razbiti vrč; Ibsen, Normanski junaki; Pregelj, Azazel idr., za balete in opere: Šeherezada, Slovanski plesi, Traviata, Manon, Madame Butterfly, Rusalka, Labodje jezero, Peer Gynt idr. Za svoje stvaritve je prejela številne nagrade in priznanja. – V-ova sodi med prve slov. umetnice, ki so se uveljavile na mnogovrstnih in samostojno usmerjenih dejavnostih. Raznovrstne tehnike in okusne knjižne opreme zahtevajo posebno pozornost in željo po ovrednotenju.

Prim.: SBL IV, 466; SOL III, 772–73; Umetniški zbornik I, 262–63.

nsf