Slovenski biografski leksikon

Vidic Janez, slikar, r. 8. febr. 1923 v Ljubljani skladiščniku Gustavu in Mariji r. Lotrič, živi v Mariboru. V Lj. je obiskoval 1929–33 osn. šolo, 1933–7 meščan. šolo in 1938–41 trg. šolo ter se učil aranžerstva. Febr. 1942 so ga Ital. zaprli in do maja 1943 internirali v taboriščih v Čedadu, Gonarsu in Renicciju. Od avg. 1944 je bil partizan v zaščitni četi jeseniškega okrožja, nato do osvoboditve v pokraj. tehniki KPS za Gorenjsko v Davči. 1945 se je zaposlil kot vzorčni slikar v tekstilni tovarni Svila v Mrbu. 1947–50 je študiral slikarstvo na AUU, 1950–2 še specialko za zidno slikarstvo (prof. S. Pengov). 1952–6 je bil prof. risanja na gimn. v Slov. Bistrici, od 1956 tehn. urednik Založbe Obzorja v Mrbu, 1973 upok. — Odlikovan je bil z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1977. Prejel je tudi več nagrad, mdr. Levstikovo 1950, 1951, 1952, Kajuhovo 1969, Prešernovega sklada 1977.

Grafika in ilustracije: Prva lik. dela (perorisbe, kolorirane risbe, oglja) so nastajala v taboriščih: karikature, portreti, diplome, prizori iz taboriščnega življenja, oprema taborišč. lista Jutro in stenčasa. V partizanih je delal risbe in linoreze za Gorenj. pionirja, 1944 je opremil in ilustr. Prešernovo Zdravljico (skupaj z M. Šorlijem), ki je izšla v 1500 izv. v tehniki Trilof v Davči (ponatis 1975). Knjiga je bibliofilska in spada med najlepše slov. partiz. tiske. V času študija je ilustriral Pionirja, Cicibana, Mladino. Za Mlad. knj. in Zal. Obzorja (gl. njuni bibl) je ilustriral prek 100 del, npr.: Ravbar (1953), E. Pelin, Jan Bibijan (1959), D. Radišić, Pohorska legenda (1961), A. T. Linhart, Matiček se ženi (1967), I. Tavčar, Visoška kronika (1968), F. Prešeren, Krst pri Savici (1970), V. Levstik, Gadje gnezdo (1974), J. Kozak, Šempeter (1976).

Olja (na platnu ali steklu) mdr.: Oljke na Rabu (1951), Matjaž (1952), Družina (1953), Noč nad vinogradi, Daritev XX. stol., Pohorski viharnik (vse 1954), Maškare iz Kovačje vasi, Kmet, Trije hrasti za vasjo (1955), Križarji, Spomin na Urha (1956), Hčerka Barbka (1957), Spomin, Stara šara (1958), Avtoportret z otrokoma, Kurent, Trofeja, Harlekin (1959), Prodajalka vaz, Harlekin s kanarčkom (1960), Pohorski svatje, Prleška noč, Kurent iz Markovcev, Talca (Pismo), Na pragu zime, Drvarji (1961), Zapuščena izba, Jesen (1962), Prleška Filemon in Baucis, Sled časa (1963), Lukarja, Parada, Vaški pretepač (1964), Staro okno (1965), Strašilo, Brezvetrje (1966), Filemon in Baucis, Pri starem hrastu (1967), Jutranja pesem, Jubilej, Zapuščina prednikov I in II, Simbol ljubezni, Vasovalca, Brez vetra, Premišljevanje (1968), Spomini (1969), Požar, Gospodar z vrha (1970), Šopek petdesetletnika, Tišina (1971), Zimsko sonce (1972), Stari kavni mlinček, Pred nevihto, Moj mali svet (1973), Prazen dom (1974), Za korajžo, Stara vaga (1977), Moj mali svet (ciklus 30 miniatur v batiku), Stari stol (1978), Stekleni zvon, Nevestin šopek, Zelena steklenica (1979), Stara skrinja (1980), Zima, Polnoč nad vasjo, Domače ognjišče, Znanilec jutra (1981).

Stenske slike: freske: otroška bolnišnica, Lj. in Novo Celje (1949), Pohorski dvor (1950); tempera: skupščina SRS, Lj. (1960); sgraffito: zadružni dom, Komen (1949), gostilna, Slov. Bistrica, bolnišnica na slivniškem Pohorju (oboje 1953), zadružni dom, Zavrč (1959), vinar. šola, Svečina (1960), osn. šola Fr. Rozmana in Visoka ekon. komerc. šola, Mrb, zasebna hiša, Ljutomer (vse 1962), osn. šola, Prevalje (1963), hotel Grozd, Gor. Radgona (1965), osn. šola Tabor, Mrb (1968), kopališče Pristan, Mrb (s sinom Matjažem; 1972); na lesu: knjigarna Naša knjiga, Celje (1960), Dom družbenih organizacij, Mrb (1964), poslovalnica Vinag, Mrb (1968); likovna oprema prostorov, Mrb: lekarna Center (1956), trgovina Zarja (1967), Mestna hranilnica (1967). Slikana okna: ž. c. Slov. Konjice (1976). Lutke in scenografija: F. Rudolf, Pegam in Lambergar, lutkovni oder, Mrb (1977). Spomenik: figuralni del spomenika NOB, Ljutomer (1978).

Samostojne razstave: Slov. Bistrica (1953), Maribor (1957, 1968, 1974 s kat.), Celje (1966), Velenje (1966), Radenci (1970, 1981), Koper (1974), Ljubljana (1980), Zemono pri Vipavi (1981); Dunaj (1965 s kat.), Salzburg (1968), Braunau am Inn (1968), Parma (1970 s kat.). Z L. Pandurjem in J. Šibilo: Beograd (1965); s skupino Slov. zemlja (Fakin, Pandur, I. Šubic) Mrb (1961); z I. Šubicem: Šk. Loka, Domžale, Bled, Kranj, Jesenice (1966); z J. Ciuho in I. Šubicem: Šk. Loka, Mrb, Gradec (1973), Lj., Mrb (1974); z V. Batisto: Mrb (1976 s kat.); z J. Ciuho in K. Newmanom: Gradec (1977); z V. Zorko-Tihec: Mrb (1978), Zgb (1979). — Skupinsko je razstavljal prvič 1945 v Lj. (Slov. umetniki partizani), nato z DLU Mrb in DSLU v raznih mestih doma in v tujini. — Udeležil se je tudi slikar. kolonij Poetovio-Ptuj (1969, 1973, 1974, 1975, 1976, 1978), Ravne na Kor. (1971), Novo mesto (1977). Osnovno izhodišče V-evega umetniškega iskanja in izpovedovanja sta že od prvih začetkov človek in pokrajina. Lahko bi govorili o nekakšni gasparijevski navezanosti na ljudska izročila in starožitnost, vendar slikarjeve samolastnejše predstave spodrivajo dokumentarno podobo folklornosti: zanimanje za notranjo bit drobnih, vsakdanjih in odsluženih predmetov, nostalgično, včasih obtožujoče, a v splošnem spravljivo razmišljanje o minljivosti, življenjske resnice, ki se prepletajo s pravljičnostjo, nadrealizem v domači različici, pogosto blizu govorici naivcev, vendar tipajoč globlje in z intelektualnim premislekom. Vrsto let ga navdihuje slovenjegoriški svet, v katerem izbira motive od trdega in trpkega kmetiškega vsakdana do poetične in simbolične govorice rastlin in živali; odločilen sogovornik v večini njegovih del pa je pokrajina. Ilustracije odlikujeta oblikovno jasna in povedna risba in posluh za vsebino liter. predloge, za prostor in čas dogajanja, kar se posebej uveljavlja v mladin. ilustracijah. V stenskem slikarstvu velja podčrtati skrb za monumentalnost in dekorativnost, ki ju slikarjev intimni odnos do upodobljenih tem povzdiguje nad raven poprečnega stenskega okrasja.

Prim.: osebni podatki; ELU; Večer 1954, št. 241 (s sliko); 1973, št. 32 (s sliko); 1977, št. 54 (s sliko); 1979, št. 246; NRazgl 1954, št. 19; 1956, št. 8; Kron 1955, 10–2; Pion. list 1955/6, št. 2 (s sliko); S. Mikuž, NOja 1956, 559–62; S. Vrišer, ib. 1961, 421–3; 7 dni 1959, št. 7; 1965, št. 3 (s sliko); Allg. Lexikon d. bildenden Künstler, Leipzig 1961, V, 31; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost, 1961, 252; Delo 1968, št. 53 (s sliko), št. 248; 1969, št. 30; 1976, št. 275; 1978, št. 102 (s sliko); 1980, št. 143 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Obz 1970, 270–80; T. Pregl, Slov. knjižna ilustracija, 1979, 250–6. Všr.

Vrišer, Sergej: Vidic, Janez (1923–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi782571/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine