Slovenski biografski leksikon

Vdovič Stanislav, pisatelj, r. 1. nov. 1885 na Turjaku, u. 30. jul. 1947 v Ljubljani, brat Bogumila (gl. čl.). Po 2 razr. klas. gimn. 1896–8 v Lj. je tu obiskoval 1900–3 drž. obrtno šolo (odd. za rezbarstvo), 1903–5 strok. šolo za lesno industrijo (rezbar. odd.) v Gradcu, končno se vpisal na umetn. akad. na Dunaju; zaradi bolehnosti in slabih gmotnih razmer je študij opustil, 1909 postal uradnik (knjigovodja, korespondent) pri raznih zasebnih podjetnikih v Lj., od 1912 v Trstu, s firmo Janko Popović se 1918 vrnil v Lj., bil 1927–32 tajnik in revizor pri Prometni banki; po 1932 opravljal priložnostne službe, sicer prisilno brezposeln do 1938, ko je bil inval. upok.; nato je vodil do pribl. 1946 po sestri podedovano papirnico na Gradišču v Lj.

Pod psevd. Janez Rožencvet je obj. kratke, skrbno izdelane črtice in moderne pravljice, večinoma s kritičnim čutom in družbenovzgojnim jedrom v ŽS (1927–35), mdr.: Zlata setev (1927), Štiri (1928), Pravljica o kači (1929), in M (1932–8): Istrska storija (1932), Judita (1934, najboljša med vsemi), Kupola sv. Gavdencija (1938), Glava viteza Grabeža (1938). V knjigi so izšle: Pravljice (1932), Leteče copate, Pravljice (Gor. 1933), Matijčkova odpravnina idr. spisi (Gor. 1934), Pravljice za lahkomiselne ljudi (1935). S članki in kulturnovzgojnimi spisi je sodeloval pri listih: S (1925, št. 137), DT (1932, št. 47; 1937, št. 51; 1940, št. 52; 1941, št. 9, 12, 15), Mlado J (1932, št. 45–7; 1933, št. 14–7; 1934, št. 6, 18, 33, 45; 1935, št. 27–9, 30–47), V (1932–40), CFr (1933–4, 1936), MV (1935, št. 163), Zk (1935–6), Kron (1936, št. 1, 1*-13*), Prijatelj (1938, 102, 142). Zlasti v ŽS (1928, 372, 381; 1929, 373; 1932, 22; 1935, 174, 265) je podajal gospodar. in kulturna razmišljanja o pojavih moderne civilizacije ter skušal najti zdravo zvezo med preteklostjo in sedanjostjo. Ideol. in polemični značaj ima Naš odgovor in zagovor (ŽS 1931, 23–6), kjer razpravlja o bistvu moškega in ženske ter zavrača nekat. ženske sodbe o moških; političnega pa Kmet in delavec ter Gospodar. razlogi kmečko-delav. skupnosti (Slov. zemlja 1936, št. 6, 19).

Pisal je tudi pesmi (M 1935), književne ocene (ŽS 1929, 1932, 1934–5) in poročila o umetnosti, npr. Uspehi K. Bulovec-Mrakove v tujini (M 1933, 89–91). Prevedel je I. Turgenjeva Lovčeve zapiske, II (1934, skupaj z M. Kmetovo), ki jih je bil začel brat Bogumil. — Psevd.: Janez Rožencvet, »Mladika«. — Prim.: pokojn. spis (arhiv Skupnosti pokojn. in invalid. zavarovanja SRS, Lj.); podatki sina inž. Jurija (Lj.); Bibl JLZ; Zssl VI, 321, 412. — Slika: Knjiž. glasnik MD 1935, 13. Kr.

Koblar, France: Vdovič, Stanislav (1885–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi765863/#slovenski-biografski-leksikon (4. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine