Slovenski biografski leksikon

Vazzaz Jelica, pedagoška in športna delavka, r. 5. avg. 1914 v Gorici prof. Ludoviku (gl. čl.) in Tereziji r. Kokole, živi v Ljubljani. Tu je obiskovala osn. šolo 1920–4, realko 1924 do 1929 in učiteljišče 1929–34, v Bgdu pa Višjo šolo za tel. kulturo 1939–41 in Drž. inšt. za tel. kulturo 1949–51 (izr. študij). Službovala je kot učiteljica od 1938 na Trebelnem, nato leto dni v Karteljevem, 1942–4 pa v Lj., kjer je sodelovala pri OF, bila 1944 v gestap. zaporu ter v taboriščih Rawensbrück in Belzig. Po osvoboditvi je bila 1945–51 referentka za tel. vzgojo na min. za prosveto LRS in komiteju za fizkulturo, 1951–2 predmetna učit. na učiteljišču v Lj., 1952–6 vodja skupine za tel. vzgojo na VPŠ v Lj., 1956–60 prof. na Višji šoli za tel. kulturo, nato na Visoki šoli za tel. kulturo v Lj. — Bila je vodnica, podnačelnica in načelnica lj. sokolske župe, sodelavka v Fizkulturni zvezi Sje, Telovadni zvezi, Zvezi za tel. vzgojo Partizan, 1957 bila načelnica in preds. Odbora za žen. športno gimnastiko. Opravljala je tudi vrsto strok. funkcij v republ. in zveznih organizacijah, organizirala strok. tečaje, jih vodila in predavala. Udeležila se je 1938 mednar. Sokol. zleta v Pragi (jsl vrsta), je prednjakinja I. razr. in trenerka za športno gimnastiko. Kot sodnica sodeluje pri tekmah, ki jih prireja mednar. gimnast. zveza. — Odlikovanja: 1951 red zasluge za narod III, 1956 Bloudkova nagrada; ima vrsto plaket in spomenic telesnokult. organizacij. — V-ova je avtorica štev. telovadnih sestav (tudi v sodelovanju z V. Murnikom za telovadne akademije) za nastope doma in v tujini, opravljala je raziskave v zvezi z nastopi jsl telovadcev na mednar. tekmah, pripravila skripta za teorijo, tehniko, taktiko in metodiko športne gimnastike. Napisala je knjige: Osmica, Ritmički sastav… Bgd 1949; Izbrani spisi o telesnih vajah, 1953 (več soavtorjev); Ritmične sestave, 1955; Ritmična igra z enim kijem in obročem, 1956; Gimnastički ples, Bgd 1958; Lestve, letvenik, plezala, 1960; Ritmika in ljudski plesi, 1960; Vežbe na gredi, Bgd 1964; Teorija gimnastike, 1966; Športna gimnastika, Ženske, 1968; A-B-C moderne ritmične gimnastike, 1973; Vadbene ure, 1973. Prevedla je iz shrv.: Knjiga o športu, I-II, 1971–2. V Zborniku Vis. šole za tel. kulturo (1964) je objavila Športno-pedagoško raziskavo na reprezentantih SFRJ v orodni telovadbi. — Članke je prispevala za časopise: Vodnik (1947, 1951, 1953–7), P (1948), Strokovni vestnik (1950), NŽ (1952, 1953), Bilten (1954), Ljudski šport (1958–61), Telesna kultura (1962–5, 1971–2), Gimnastika (1968), Trener (1972), Trener-gimnastika, Telesno vaspitanje, Bilten Partizana Jsle, Bilten gimnastične zveze Jsle idr. Sodelovala je pri EFK, I-II, Zgb 1975–7. — Prim.: osebni podatki; arhiv Zveze za tel. kulturo Sje (Lj.); EFK; ULj III/2; Sto let lj. učiteljišča; 1973, 94, 107; D. Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, 1974; Dnevnik 1977, št. 114 (s sliko); F. Lubej, Odločitve, 1980. Spk.

Stepišnik, Drago: Vazzaz, Jelica (1914–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi765428/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VAZZAZ Helena Jelica, pedagoška in športna delavka, univ. prof., r. 5. avg. 1914 v Gor., živi v Lj. Oče Ludvik, prof., mati Terezika Kokole. Ko so Gor. 1915 zaradi vojne izselili, se je z družino umaknila v Lj. Tu je obiskovala osn. š., realko (1924–29) in učiteljišče (1929–34), študij je nadaljevala na Viš. š. za telesno kulturo (1939–41) in na Drž. inštit. za telesno kult. (1949–51) v Bgdu. Pred vojno je poučevala na osn. š. na Trebelnem in Karteljevem, od 1942–44 v Lj. Zaradi sodelovanja z OF je bila od 1944 v zaporu in v koncentracijskih taboriščih Rawensbrück in Belzig. Po osvoboditvi je bila v službi na Ministr. za prosv. in na Komiteju za fizkult. LRS, odgovorna za šol. telov. vzgojo. Potem je poučevala na učit. v Lj., na Viš. pedag. š., na Viš. š. za tel. kult. in na Fak. za tel. kult. (zdaj Visoka š. za tel. kult.) od 1952 do 1979. - Od 1921 je bila članica sokolske organizacije do 1941, članica drž. reprezentance v športni gimnastiki, tekmovala je v atletiki, športnih igrah in mnogobojih. Vodila je telovadne vrste v Narodnem domu in bila načelnica lj. sokolske župe od 1934–38. Udeležila se je 1938 mednar. Sokol. zleta v Prago z jslo. vrsto. - Po vojni je članica Fizkulturne zveze, Gimnastične zveze in Partizana. Do 1957 je bila načelnica Partizana Sje in preds. odb. za športno gimnastiko; poleg tega je imela razne funkcije v strok. odborih SRS in SFRJ. Nekaj let je bila trener drž. reprezentance in mednar. sodnica na tekmah, turnirjih in olimpijskih igrah. Zadnja leta se ukvarja s športno ritmično gimnastiko in je članica strok. odborov pri Gimnastični zvezi Sje in Jsle. Predavateljica in organizatorka velikih prireditev, zletov doma in v tujini (Praga, Zgb, Novo mesto, Bgd 4 krat), prav tako avtorica množičnih sestav za nastope v Sji in Jsli. 1970 je bila v organiz. odb. svet. prvenstva v gimnastiki v Lj. - Napisala je več strok. knjig, skript, člankov in raziskav. Najvažnejše so: Izbrani spisi o telesnih vajah, 1953 (s sodelavci); Ritmične sestave, 1955; Ritmične igre z enim kijem in obročem, 1956; Gimnastični ples, Bgd 1958; Lestve, letvenik, plezala, 1960; Priprave Cerar-Šrot (raziskava), 1963; Orodna telovadba olimpijskih kandidatinj (raziskava), 1963; Vaje na gredi, 1964; Športna gimnastika za ženske, 1968; A-B-C moderne ritmične gimnastike, 1973, ponat. 1981. Soavtorica je knjige Razvoj telovadnega orodja na Slovenskem, 1984. - Sodelovala je pri Jsl. Leksikografskem zavodu - Enciklopedija fiz. kult., I, II, Zgb 1975, 1977, pri Športni encikl. Sje 1987–89. Prevodi: Knjiga o športu, I. in II., 1971, 1972. Sodeluje še v strok. revijah: Vodnik, Telesno vaspitanje, Ljudski šport, Bilten Partizana Jsle, Bilten Gimnast. zveze Jsle, Telesna kultura, Trener in dnevno časopisje. - Za strok. in družbeno delo je prejela številna priznanja, med drugim Bloudkovo nagrado 1956, Zlato plaketo Ilegalca v Lj. 1977 in Red dela z rdečo zastavo 1979.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 375 in tam navedena liter.; ULjBB III/2, 1275–77; Minca Pavšek, J. V. sedemdesetletnica, Delo 6. avg. 1984 s sl.

R. A.

Rupel, Aldo: Vazzaz, Jelica (1914–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi765428/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine