Valenčič, Vlado (1903–1999)

Valenčič Vlado, zadružni delavec in gospodarski zgodovinar, r. 26. nov. 1903 v Trnovem pri Ilir. Bistrici posestniku in zadružn. delavcu Ivanu ter Uršuli r. Vilar, živi v Lj. Po osn. šoli 1909–13 v r. kraju, real. gimn. 1913–6 v Opatiji in klas. gimn. 1916–21 v Lj. je štud. do 1922 na pravni fak. na Dunaju, 1922–4 na gospodar. in socialnoznanstveni v Frankfurtu ob Maini in 1924–6 v Zürichu, kjer je bil 1926 prom. za dr. polit. ekonomije z dis. Die slov. Genossenschaftsbewegung. Služboval je 1928 do 1932 pri Zadružni zvezi, 1933–42 Zadružni gospodar. banki, 1943–5 Hranilnici lj. pokrajine, 1947–9 Drž. avtobusnem in prevozniškem podj. Sje ter pri glavni direkciji za avtopromet, vse v Lj.; 1949 do 1950 pri Oblastnem odboru v Postojni, kratko pri Gener. direkciji lesne industrije v Lj. in 1950–1973, ko je bil upok., v MALj kot znanstv. delavec in arhivar.

Za Pravni vestnik (Trst, 1926, 1928) in SMl (1927) je napisal nekaj člankov z družbenopolitično tematiko. Članke o zadružništvu je objavljal tudi v časopisju oz. publikacijah Bankarstvo (Zgb, 1929), Narodno blagostanje (Bgd, 1931), Spominski zbornik Sje 1939, Zbornik slov. obrta 1918–1938 (1940). – Po zaposlitvi v Mestnem arhivu je obravnaval z razpravami, podprtimi s primarnimi viri, razna področja gospodarske in družbene zgodovine Sje. S področja agrarne zgodovine je objavil: 50 let mlekarstva na Vrhniki (1954), Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije, ob 60-letnici mlekarske zadruge v Ilirski Bistrici (1956), Agrarno gospodarstvo Ljubljane od zemljiške odveze (1958), Ljubljanska učna stolica za kmetijstvo (Kron 1960). Za I. knjigo Gospodar. in družb. zgod. Slovencev (SAZU 1970) je prispeval poglavja: Vrste zemljišč, Kulturne rastline, Vrtnarstvo, Vinogradništvo, Hmeljarstvo, Sadjarstvo, Gozdarstvo in Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo in strokovna literatura. Razprave iz zgodovine gozdarstva je objavil v GozdV (1954–9, 1965–6), razpravo o kamniškem gozdu v Kamniškem zborniku (1957). Zgodovina industrije, obrti ali trgovine je vsebina publikacij Sladkorna industrija v Ljubljani (1957), Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne (1977), Starejša ljubljanska industrija (1973, katalog k razstavi Zgod. arhiva). Tri razprave so obravnavale nekdanje steklarne na Kranjskem (GozdV 1953, Kron 1955, 1957), Razprave iz zgodovine ljubljanske trgovine in obrti so objavljene v Kron (1964) in v publikacijah Mestnega oz. Zgod. arhiva Ljubljana (1971, 1972 in 1977), razprava o lj. trgovcu C. Waldtreichu v ZČ (1972), o slamnikarski domači obrti v Kamniškem zborniku (1959). V več razpravah je obravnaval demografsko zgod., in sicer stanje in gospodarsko ter poklicno strukturo lj. prebivalstva (Kron 1954–7, 1971), etnično strukturo Lj. v času protestantizma (Kron 1968) in po ljudskem štetju 1880 (ZČ 1974), razvoj prebivalstva na kamniškem področju (Kamn. zbornik 1958), na območju obč. Kranj (900 let Kranja, 1960), v Slov. goricah (Svet med Muro in Dravo, 1968) in rezultate popisa prebivalstva v predjožefinski lj. škofiji 1754 (ZČ 1962 in 1963). S populacijsko politiko se je ukvarjala razprava O ženitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma (ZČ 1968). Gradbeni razvoj Ljubljane, regulacijske načrte in stavbeništvo so obravnavali članki v Kron (1961, 1967–70). Sodeloval je pri prireditvi besedila za knjigo Ljubljana, podobe iz njene zgodovine (1962, 1965) in z zgod. prikazi in opisi ulic pri knjigi Ljubljanske ulice (1980). V druga področja sodijo razprave Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stoletju (Kamn. zbornik 1960), Ljubljanski protinemški odmevi turnarskih dogodkov (Kron 1962) in Slovenščina v uradih in publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja (ZČ 1977). – Od 1968 sodeluje pri SBL. – 1928–32 je urejal glasilo Zadružne zveze Nar. gospodar, 1940–41 pa agrarnopolit. del glasila Kmetij. zbornice Orač, v oba prispeval članke o zadružništvu in gospodarstvu; 1972 uredil Razprave MALj zv. 3; 1973 katalog Starejša lj. industrija (razst. Zgodovin. arhiva; pripr. in ur. V.). Psevd.: V. V., W. (predvsem v Nar. gospodarju). – Prim.: osebni podatki; SBibl; Gospodarstvo (Trst) 1973, št. 933; J. Šorn, Kron 1973, 185 (s sliko). Svk.

VALENČIČ Vlado, zadružni delavec in gospodarski zgodovinar, r. 26. nov. 1903 v Trnovem pri Ilir. Bistrici, živi v Lj. Oče Ivan, posestnik in zadruž. delavec, mati Uršula Vilar, gospodinja. Po osn. šoli v domačem kraju (1909–13) je študiral na real. gimn. v Opatiji (1913–16), klas. gimn. v Lj. (1916–21), Pravni fak. na Dunaju (1921–22), Gospodar. in socialno znanstveni v Frankfurtu ob Maini (1922–24) in v Zürichu (1924–26), kjer je bil 1926 promoviran za dr. polit. ekonomije z disertacijo Die slov. Genossenschaftsbewegung. Služboval je 1928–32 pri Zadružni zvezi, 1933–42 Zadružni gospodar. banki, 1943-45 Hranilnici lj. pokrajine, 1947–49 Drž. avtobusnem in prevozniškem podjetju Sje ter pri glavni direkciji za avtopromet, vse v Lj.; 1949–50 pri Oblastnem odb. v Postojni, kratko pri Gener. direkciji lesne industrije v Lj. in 1950–73, ko je bil upokojen, v Mestnem arh. v Lj. (MALj). - Takoj po končanem študiju je priobčil v Pravnem vestniku (Trst) prispevka: Občina in samouprava (1926, 75–80, 85–88) in Statistika in javna uprava (1928). V Socialni misli (Lj.) pa Fašistična ustava dela in ideologija fašizma (1927, 166–69, 187–91) in Ideologija fašizma (prav tam 226–27, 239–42). Krajše prispevke o zadružništvu je objavljal v publikacijah Bankarstvo (Zgb 1929), Narodno blagostanje (Bgd 1931) in v glasilu Zadružne zveze, ki ga je urejal od 1928 do 1932 in vanj pisal do 1940, prav tako pa tudi v glasilu Kmet. zbornice Orač (1940), ki ga je tudi urejal in vanj pisal o problemih našega kmetijstva. V Spominskem zborniku Sje (1939) ob dvajsetletnici kraljevine Jsle je priobčil Razvoj našega zadružnega gibanja in stanja, v Zborniku slov. obrta (1940) pa Razvoj našega obrtnega zadružništva. - Po zadnji vojni so sledile številne študije. V Kroniki: Fužine bakra v Ilir. Bistrici in tržiški kosarji ter Prebivalstvo Lj. pred dvesto leti (11/1954); Steklarni na notranjskem Javorniku ter Popis družinskih poglavarjev l. 1660 in število prebivalstva v Lj. (III/1955); Še nekaj steklarn na Kranjskem - O gospodarski strukturi lj. prebivalstva v začetku 18. stol. - Prebivalstvo in hiše stare Lj. (V/1957); Župljani Trnovega pri Ilir. Bistrici zoper laškega župnika v 18. stol. (VI/1958); Lj. učna stolica za kmetijstvo (VIII/1960); Gradbeni razvoj Lj. od dograditve južne železnice do potresa l. 1895 (IX/1961); Lj. protinemški odmevi turnarskih dogodkov (X/1962); Lj. tržni redi in prepoved prekupčevanja (XII/1964); Oblikovanje Lj. v prvi pol. 19. stol. (XIV/1966); O lj. stavbnih redih - Prvi lj. regulacijski načrt - Spremembe in dopolnitve lj. regulacijskega načrta iz l. 1896 (XV/ 1967); Regulacijski načrt sev. dela Lj. - Etnična struktura lj. prebivalstva v času protestantizma (XVI/1968); Lj. stavbeništvo v prvi pol. 19. stol. (XVII/1969); Lj. stavbeništvo od srede 19. stol. do začetka 20. stol. (XVIII/1970); Razvoj zemljiške in hišne posesti v Krakovem - Gospodarska in poklicna struktura krakovskega prebivalstva (XIX/1971); Odnosi med lj. magistratom in drž. oblastmi ob terezijanskih upravnih reformah (XXVI/1978). - V GozdV: Vloga steklarn pri izboljšanju gozdov na nekdanjem Kranjskem (XI/ 1953); Gozdovi in preskrba z lesom v stari Lj. (XII/1954); Iz zgod. slov. gozdarstva (XIII/1955); Nekdanji deželnoknežji gozdovi na Prim. (XIV/ 1956); O gozdarski politiki 18. stol. (XV/1957); Slov. gozdarstvo v predmarčni dobi (XVI/1958 in XVII/1959); Dolenjski gozdovi v terezijanskem katastru - Iz zgod. naših gozdov (XXIII/1965). - V ZČ: Štetje prebivalstva l. 1754 v predjožefinski lj. škofiji in njegovi rezultati (XVI/1962); Starostna in družbena struktura v predjožefinski lj. škofiji po štetju l. 1754 (XVII/1963); O ženitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma (XXII/1968); Lj. trgovec in bankir Caharija Waldreich (1620–82) (XXVI/1972); Etnična struktura lj. prebivalstva po ljudskem štetju 1880 (XXVIII/1974); Slov. v uradih in publicistiki od srede 18. do srede 19. stol. (XXXI/1977); Tovorništvo na Kranjskem (XXXV/1981). - Kamniški zbornik: Bistriški gozd in kamniški meščani (III/1957); Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja (IV/1958); O slamnikarski domači obrti (V/1959); Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stol (VI/1960). - Bistriški zapisi: Iz gospodarske preteklosti Bistrice in Trnovega (I/1980); Nekdanji bistriški okraj v terezijanskem katastru (II/1984). - Izjemno velik je njegov delež v I. knjigi Gospodarska in družbena zgod. Slovencev (SAZU 1970), kjer je obdelal poglavja: Vrste zemljišč, Kulturne rastline, Vrtnarstvo, Vinogradništvo, Hmeljarstvo, Sadjarstvo, Gozdarstvo, Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo in strok. literatura. V razpravah SAZU, Razred za zgod. in družb. vede, je izšla 1977 (str. 241–453) daljša študija Žitna trgovina na Kranjskem in lj. žitne cene od srede 17. stol. do prve svet. vojne. Ob 60-letnici ustanovitve mlekarske zadruge v Trnovem pri Ilir. Bistrici je objavil razpravo Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije (1956), v Spominskem zborniku 900 let Kranja (1960) razpravlja o razvoju prebivalstva v obč. Kranj, v Kmečkem glasu (1960, št. 21–23) o razvoju slov. poljedelstva in kolobarjenju, v Svetu med Muro in Dravo (1968) o prebivalstvu v Slov. goricah v preteklosti do današnjih dni, v SČ (1972) o pomenu Petra Pavla Glavarja za razvoj slov. kult. in gospodarstva, v Traditiones (1982) o posestnih razmerah na Veliki in Mali planini. V publikacijah Lj. mest. arh. je objavil: Agrarno gospodarstvo Lj. do zemljiške odveze (1957); Lj. trgovina v 16. in 17. stol. (1971); Lj. obrt od sred. veka do začetka 18. stol. ter Gostinska in prehranjevalna obrt (1972); Lj. obrt od začetka 18. stol. do srede 19. stol. (1977). - Kot samostojne publikacije so izšle: Petdeset let mlekarstva na Vrhniki (1954); Sladkorna industrija v Lj. (1958); Lj. trgovina od začetka 18. do srede 19. stol. (1981). - V letih 1962 in 1965 je sodeloval pri prireditvi besedila knjige Ljubljana, podobe iz njene zgodovine, 1980 pri zgod. prikazih in opisih ulic v knjigi Ljubljanske ulice. Od 1968 sodeluje pri SBL.

Prim.: R. Savnik, V. V., SBL IV, 324; Osebni podatki; Gosp 1973, št. 933; J. Šorn, Kron 1973, 185 s sl.; Mar. Dernovšek, Ob osemdesetletnici V. V., Kron 1984, 64–65 s sl.

Svk.