Slovenski biografski leksikon

Vadnal Alojzij, matematik, r. 19. nov. 1910 v Divači železn. uradniku Alojziju in Josipini r. Prelc, živi v Ljubljani. Tu je obiskoval osn. šolo, 1922–30 real. gimn., 1930–4 pa študiral matematiko in fiziko, 1934 dipl.; 1939 je bil prom. z dis. Različne definicije paralelizma in ukrivljenost prostorov (obj. v samozal.). 1934–45 je bil suplent in prof. na III. drž. gimn. v Lj., 1936 opravil prof. izpit, 1945 do 1946 bil ravnatelj gimn. v Kranju, 1946–7 prof. na II. žen. gimn. v Lj. 1947 je postal docent, 1949 izredni, 1957 pa redni prof. za gospodarsko matematiko na ekonom. fak. v Lj.; 1950–2 in 1953/4 je bil prodekan, 1952/3 dekan. Strokovno se je izpopolnjeval 1939–40 na fil. fak. na Dunaju, 1946–7 na mat.-mehan. fak. v Leningradu, 1960 na Carnegie institute of technology v Pittsburghu. Aktivno se je udeležil štev. jsl in mednarod. kongresov npr. v mestih: Aix en Provence (1956), Luxemburg (1957), Bilbao (1958), Rim (1965), Varšava (1966), Amsterdam (1968). – Od 1949 je vodja sekcije za terminologijo pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Sje, od 1964 sekcije za operacijsko raziskovanje pri Društvu ekonomistov, od 1950 sodelavec naravoslovne sekcije terminološke komisije pri SAZU in terminol. sodel. pri SSKJ, 1954–65 je bil predsednik Društva mat., fizikov in astronomov Sje, 1969–70 Jsl društva za ekonomiju i organizacione nauke v Bgdu, 1971–4 Prirodoslovnega društva Sje. Na ekonom. fak. je 1960 organiziral podiplom. študij iz operacijskega raziskovanja in o tem predaval še v Bgdu, Skopju in Zgbu. – Za znanstveno delo je 1969 prejel nagrado B. Kraigherja, 1973 pa sklada B. Kidriča. Odlikovan je bil 1965 z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1974 z redom dela z rdečo zastavo in 1980 z redom republike s srebrnim vencem, 1981 mu je Univerza v Lj. podelila naslov častni doktor.

V. je bil med utemeljitelji in graditelji prve slov. ekonom. fak. Sodeloval je z B. Kidričem pri oblikovanju planskih ekonomskih mehanizmov. Z uspehom uveljavlja matematične metode v ekonomski znanosti, zlasti na področju ekonometrije in operacijskega raziskovanja. Prvi je začel obravnavati teorijo linearnega programiranja. Pomembni so njegovi izsledki v teoriji lokacije, zlasti rešitve nekaterih problemov optimalnosti v zvezi z lokacijo prometnega omrežja na pravokotnih in okroglih gospodarskih prostorih, ter prispevki k slov. matematični terminologiji.

Napisal je veliko učbenikov in skript za srednje in visoke šole: Zbirka vaj iz aritmetike in algebre za višjo gimn., 1947 (s soavtorji); Višja matematika, I in II, 1950; Aritmetika in algebra za višje razr. gimn., IV, 1950 (s soavtorji); Aritmetika in algebra za višje razr. gimn., V, 1950 (s soavtorji); Gospodarska matematika, I in II, 1951; Aritmetika in algebra za 8. razr. gimn., 1955 (s soavtorji); Aritmetika in algebra za 7. razr. gimn., 1956 (s soavtorji, več ponatisov); Aritmetika in algebra, VIII, 1958 (soavtor A. Žabkar); Linearna algebra, 1961; Linearno programiranje, 1961; Poslovna matematika, 1961; Matematika, I, 1961; Matrični račun za ekonomiste, 1961; Matematika za 4. razr. gimn., 1964; Gospodarska matematika, 1956; Gospodarska matematika, 7: Zaporedja in funkcije, 1962; 8: Elementarni uvod v linearno programiranje, 1963; Zbirka vaj iz predmeta Matematika I, 1966 (soavtor V. Rupnik); Diferencialne enačbe, 1966; Fazni proizvodni procesi, 1966; Linearna algebra za ekonomiste, 1967; Dopolnilna poglavja k učbeniku Gospodarska matematika 7, zaporedja in funkcije, 1968; Višja matematika za ekonomiste, 1969; Izbrana poglavja iz linearnega programiranja, 1970; Višja matematika za ekonomiste, I: Infinitezimalni račun, 1972; Višja matematika za ekonomiste, II: Verjetnostni račun, 1972. Napisal je tudi več strokovnih in znanstvenih knjig: Nomografska metoda računanja, 1949; Matematična terminologija (elementarna matematika), 1953; Matematični uvod v ekonometrijo, 1955; Elementarni uvod v verjetnostni račun, 1959 (1972² predelano, 1979³); Funkcije, 1965 (več ponatisov); Uvod v matematiko za ekonomiste, 1970; Rešeni problemi linearnega programiranja, 1971; Linearno programiranje. Teorija i upotreba u privredi, Zgb 1972; Matematična terminologija, 1974; Diskretno dinamično programiranje, 1976; Infinitezimalni račun, 1976 (s soavtorji); Osnove diferenčnega računa, 1979; Primjena matematičkih metoda u ekonomiji, Zgb 1980. Uredil je Operativno istraživanje, 1968; prevedel in priredil pa leksikon CZal Matematika, 1980.

Razprave objavlja s področja topologije: Topološka klasifikacija zaprtih ploskev (OMF 1953, 45–56), Zgodovinski razvoj topologije (ib. 1955, 1–5); teorije lokacije: Lokacija vzporednih produktivnih gozdnih transportnih žil (GozdV 1955, 193–200), Optimalno število in lokacija vzporednih produktivnih gozdnih transportnih žil na položnem pobočju in pri konstantni gostoti transportirane lesne mase (ib. 1956, 129–35), Lokacija zbiralnih prometnih žil (Ekonom. revija 1957, 419–31); programiranja: Linearno programiranje (OMF 1957, 101–6), Programming multiphase processes (Ekonom. analiza, Bgd, 1968, 22–49), Bilinear programming (ib. 1970, 21 do 41), Linearno programiranje (Presek 1976/7, 8–13); z drugih področij, npr.: Nekaj lastnosti dvojnega logaritma in vsota vrst tipa

(Vesnik društva matematičara i fizičara NR Srbije, Bgd 1953, 11–5), Nomografska metoda računanja (EV 1948, 147–51), Uporaba matematike v ekonomski znanosti (Ekonom. revija 1955, 202–14), Model optimalne rasti dveh produkcijskih panog (ib. 1965, 47–57), Elastičnost funkcije (OMF 1965, 152–65), Uvajanje novincev v matematiko na ekonom. fak. v Ljubljani (ib. 1965, 125–30), Posvetovanje o uporabi metod operacijskega raziskovanja v delovnih organizacijah Jsle (Ekonom. analiza 1967, 123–6), O negativnih zapažanjih pri pouku elementarne matematike (OMF 1973, 180–2), Pitagorov izrek – tako ali drugače. Žepni računalnik … (NRazgl 1976, 473–4), Interdisciplinarni podiplomski študij (ib. 1979, 454–5). – Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/I; SBibl; D. Željeznov, Življenje in tehnika 1969, 322–4 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Delo 1980, št. 273 (s sliko). Povšič

Povšič, Jože: Vadnal, Alojzij (1910–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi752760/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine