Slovenski biografski leksikon

Unger Franc, paleobotanik, r. 30. nov. 1800 na gradu Amthof pri Lučanah (Leutschach na Štajer.) uradniku Jožefu (rod pivovarnarjev in lectarjev iz Wolfsberga na Kor.) in Ani Mariji r. Wreger (Bregar?) iz Mrba (ovdoveli Knebel, dedinji gradu Amthof in posesti Melletin, s 7 otroki; v 2. zakonu je imela še 9 otrok, od teh je bil Franc najstar.; njeni predniki so se pred več rodovi priselili s Kranjskega), u. 13. febr. 1870 v Gradcu. Tu je obiskoval 1810–4 gimn., humaniora 1814–6 v benedikt. konviktu Admont, nato štud. 1816–9 filozofijo v Gradcu, na očetovo željo 1819–21 pravo, hkrati obiskoval predavanja iz naravosl. ved v Joanneju; ker je tedaj zaobsegala največ naravosl. znanosti medicina, se je 1821–2 posvetil medicini na Dunaju, 1822–3 štud. kemijo in fiziologijo v Pragi. Jeseni 1823 je brez potnega dovoljenja prestopil drž. mejo in potoval po Nem., po vrnitvi na Dunaj je bil več mesecev zaprt, jul. 1825 izpuščen. Po zadnjem sem. medicine je postal vzgojitelj pri grofu Colloredu–Mansfeldu na gradu Staaz pri Stockerauu blizu Dunaja, istočasno pripravljal dis.; l. 1827 je bil prom. za dr. med. (o tem, da bi bil tudi dr. filoz., poroča le Almanach d. Wr. Akad. d. Wiss. 1851, 43). Okt. 1828 je opustil službo vzgojitelja, do maja 1830 opravljal medicin.-kirurško prakso v Stockerauu, 1830–4 bil (s posred. zdravnika A. Sauterja) deželnosodni zdravnik v Kitzbuhlu na Tirol., 1835 (po smrti Jos. Heyneja) prof. za zoologijo in botaniko na Joanneju v Gradcu ter hkrati ravnatelj botan. vrta, 1839 dobil še profesuro za poljedelstvo; v l. 1849 (za St. Endlicherjem) je prevzel stolico za anatomijo in fiziologijo rastlin na univ. na Dunaju, jo vodil do upok. 1866 (z naslovom dvorni svetnik), ko se je preselil spet v Gradec in bil tu od 1869 preds. naravosl. društva za Štaj. Na študij. potovanjih, v začetku po Nemčiji in Švici, se je U. seznanil s takratnimi vodilnimi botaniki (za proučevanje fosil. žuželk je pridobil prof. Heera iz Züricha); okrog 1850 je obiskal Skandinavijo, 1858 Egipt in Sirijo, 1860 Grčijo in Jonske otoke, 1862 pa Ciper, kasneje še Dalmacijo, poleg flore je raziskoval še kulturno zgodov. znamenitosti ter imel o tem predavanja (večinoma tudi natisnjena) v strok. društvih. – U. je bil redni član akad. znanosti na Dunaju (od ustanovitve), v Münchnu in Berlinu, ter dopisni član 27 znanstv. društev in ustanov; 1850 prejel častni doktorat univ. v Pragi.

Že od rane mladosti je U-ja zanimalo naravoslovje, najbolj botanika, z njo se je intenzivno ukvarjal tudi med službovanjem v Kitzbühlu, tu štud. predvsem alpsko floro in geologijo, si tako ustvaril trdno podlago za kasnejše paleontol. delo. S področja botanike je objavil dela: Über den Einfluss des Bodens auf die Vertheilung d. Gewächse. Dunaj 1836; Über den Bau u. das Wachstum des Dikotyledonenstammes. Peterburg 1840 (nagrada ces. akademije v Peterburgu); Grundzüge d. Anatomie u. Physiologie d. Pflanzen. Dunaj 1846; Anatomie u. Physiologie der Pflanzen. 1855; Grundlinien der Anatomie u. Physiologie d. Pflanzen. 1866; ter v Grundzüge d. Botanik. Dunaj 1843 (s St. Endlicherjem) prispeval pogl. o anatom. in fiziolog.; paleobotanike: začel je z neobdelanim gradivom iz zbirk v Joanneju in z rastlin. ostanki, nabranimi v najdiščih fosilne flore. Z izdajo Chloris protogea. Beiträge zur Flora der Vorwelt. Leipzig 1841–7, je podal seznam vseh fosilnih rastlin (urejenih po sistemu, geol. dobah in najdiščih) in postal znan vsemu strok. svetu; Synopsis plantarum fossilium. Leipzig 1845, je priročnik s 1648 dotlej znanimi fosil. rastlin. vrstami (od teh 249 določil U.); Die Urwelt in ihren verschiedenen Bildungsperioden. Dunaj 1850 (slike o razvoju vegetacije na 14 tablah); Versuch einer Geschichte der Pflanzen. Dunaj 1852 (preved. v angl.); Iconographia plantarum fossilium … (Denkschr. d. Akad. d. Wiss. Dunaj 1852); kot dopolnilo pa Sylloge plantarum fossilium, Sammlung fossiler Pflanzen, bes. aus d. Tertiärformation I. (ib. 1861); II. (1864), III. in IV. del (ib. 1866). Med štev. razpravami so za nas pomembne npr.: Über ein Lager vorweltl. Pflanzen auf d. Stangalpe in Stmk. (ib. 1840); Reise–Notizen vom Jahre 1838 (Stm. Zft 1838), tu opisuje geologijo in floro okolice Rogatca in Zgba ter odkritje pozneje tako znamen. najdišča fosilnih ostankov v Radoboju na Hrv.; Fossile Pflanzen und Insekten von Radoboj (Nova acta Acad. naturae curiosorum 1842) – obravnava že 158 subtropskih rastlin. vrst in žuželke, odkrite v Radoboju; Die fossile Flora von Sotzka (Denkschr. d. Akad. d. Wiss. Dunaj 1851), v kateri navaja 120 vrst – od teh 111 novih; ta ugotovljena subtropska flora kaže na povprečno letno temperaturo 25°C – postavil jo je v eocensko (po današnjem pojmovanju oligocensko) dobo; opisal je fosilne ostanke rastlin, ki so jih našli v glinenem laporju pri Prevaljah (S. B. A. W. Dunaj 1855) in v plasteh velenjskega premogovnika (ib. 1860); Die fossile Flora von Radoboj … (Denkschr. d. Akad. d. Wiss. Dunaj 1869); Über geologische Bilder (Mitt. naturwiss. Ver. f. Stmk. 1868); Über Anthracit-Lager in Kärnten (S. B. A. W. Dunaj 1869). Članke z drugih naravoslovnih področij je U. prispeval v liste: Bote von u. für Tyrol (1831, Oktober), Die Regensburger Flora (1832, št. 45); Stm. Zft (1838, 1842); S. B. A. W. Dunaj (1849, 3; 1851, 7; 1863, 47); zanimiva je U-jeva ugotovitev, da je bil zmajev spomenik v Clcu narejen po vzorcu lobanje nosoroga Rhinoceros (= Coelodonta) antiquitatis, svojčas najdene blizu Clca (takrat v clc rotovžu, Stm. Zft 1840); v delu Die Versunkene Insel Atlantis. Dunaj 1860 (prev. v več jezikov) – sklepa po fosilnih rastlin. ostankih na nekdanjo zvezo Evrope s Sev. Ameriko. – Bil je še numizmatik in arheolog (gl. Styria 1846; 1848; S. B. A. W. Dunaj 1864, 50; 1867, 55); izdelal je tudi mikroskopske preparate fosilnih lesov za ces. Ferdinanda. U-jeve preparate je kasneje odkupil A. Brongniart za prirodoslovni muzej v Parizu.

U-ja štejemo med prve paleobotanike. Prvi se je s kritičnimi delovnimi metodami lotil raziskovanja terciarnih flor, zasnoval prve slike vegetacij iz prejšnjih geol. dob in že l. 1852 izvajal descendenčno idejo iz zaporedja fosilnih flor. Njegovo ime nosijo štev. rastline, mdr.: v skupini Sterculiaceae rod Ungeria ter 22 vrst, od teh 16 fosilnih (npr.: Banksia ungeri – iz terciar. plasti pri Socki) in 6 recentnih. – Prim.: Wurzbach 49, 44–61; Krones 152 pass.; A. Fr. Graf Marschall, Jb. d. Geol. R.-A. 1850, 1, 139–40; Almanach d. Akad. Wiss. Dunaj 1851, (43), 265–70 (z bibl.); 1870 (20), 201–30 (z bibl.); Leipziger illustrierte Zg, Leipzig 1856 (20. sept.); R. Neilreich, Botan. Zft, Dunaj 1864, št. 1 (s sliko); F. v. Hauer, Vhdl. d. Geol. R.-A. 1870, 57–8; H. Leitgeb, Mitt. naturwiss. Ver. f. Stmk. 1870, 270–94 (s sliko in bibl.); isti, Botan. Zg 1870, 241–64 (z bibl.); A. Reyer, Leben u. Wirken des Naturhistorikers Dr. Fr. Unger ..., Gradec 1871 (z bibl.); J. A. Janisch, Topographisch–statistisches Lexikon von Stmk … I., Gradec 1878, 25; II, 257–8; Botanik u. Zoologie in Oesterr. in den J. 1850 bis 1900. Dunaj 1901, 22, 26, 79–82 pass. (s sliko); K. Lambrecht & W. et A. Quenstedt, Palaeontolog. Catalogus … I: Animalia, Pars 72, ('s Gravenhage) 1938, 438–9; Oesterr. Naturforscher u. Techniker. Wien 1951, 94–7 (s sliko); K. Mägdefrau, Palaeobiologie der Pflanzen. Jena 1956³, 2, 3, 30, 59, 424 (s sliko); H. Zapfe, Index palaeontologicorum Austriae. Dunaj 1971, 118 (Catal. fossil. Austriae, zv. 15). – V arkadah univ. na Dunaju ima spomenik. I. R.

Rakovec, Ivan: Unger, Franc (1800–1870). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi746039/#slovenski-biografski-leksikon (28. maj 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine