Ulepič, Zdenko (1906–1988)

Ulepič Zdenko, generalpolkovnik letalstva, r. 5. jun. 1906 v Lj. poštnemu upravitelju Ivanu in Peregrini r. Perjatelj, živi v Bgdu. Po osn. šoli in 1916–22 gimn. v Kranju je 1922–4 študiral na vojni akademiji v Bgdu, 1924 dipl. s činom topn. podporočnika. Od 1927 se je specializiral za letalstvo: končal izvidn., pilotsko, bombardersko–strelsko šolo ter aplikativni tečaj v franc. letalstvu. L. 1928 je postal letal. poročnik, 1932 kapetan 2. klase, 1935 kapetan 1. kl., 1938 major. V l. 1934–8 je bil komandir bombarder. eskadrile v Novem Sadu, od 1938 do 1941 pa poveljnik letal. izvidn. šole v Pančevu. Ob razpadu Jsle 1941 so U-a v Sarajevu ujeli Nemci in ga kot vojn. ujetnika odvedli v taborišča Osnabrück, Hemmer in Gänserndorf ter ga i. 1. s skupino Slov. izročili ital. vojnim oblastem na Reki, ki so ga poslale v Lj. Tu se je pridružil OF in se povezal v organizaciji letalcev; v raciji proti jsl oficirjem marca 1942 v Lj. so ga aretirali in poslali v koncentracij. taborišče Gonars, pozneje v Monte Male, Padovo in Treviso. Tudi v taboriščih je pripadal skupini OF, ki je zavrnila vsakršno sodelovanje z L. Rupnikom (SBL III, 169) idr. okupator. sodelavci. Po razpadu Ital. 1943, ko so taborišče v Trevisu zavzeli Nemci, je s pomočjo ital. odporn. gibanja 11. okt. 1943 zbežal (z osmimi slov. oficirji), se pridružil partiz. brigadi v Brdih, nato štabu III. operativne cone v Cerknem, Nem. ofenziva nov. i. l. mu je preprečila odhod v 1. letal. bazo, kjer so se na povelje VŠ NOV in POJ zbirali letalci za ustanovitev partizan. letal. enot; ostal je v Vojkovi brigadi do 30. nov., bil nato načelnik za zveze in poveljnik šole za zveze Triglav. divizije v Cerknem. Jan. 1944 je odšel v VŠ NOV in POJ, tu postal marca i. l. namestnik načelnika letal. odd. (s činom podpolkovnika); po nem. desantu na Drvar 25. maja je z VŠ odšel v Bari (It.) in odtod na Vis; jul. sodeloval pri pripravi letališča v Črni gori, avg. pa pri pogajanjih maršala Tita (o vojnem sodelovanju, evakuaciji ranjencev in materialni pomoči NOB Jsli) z zavezn. poveljstvom v Caserti. Istega mesca povišan v polkovnika je U. odpeljal iz Barija okrog 150 jsl letalcev na šolanje v SZ ter ostal tam do feb. 1945 (odgovoren za letalstvo v vojni misiji NOV Jsle).

Po vrnitvi 1945 v Jslo je postal jul. član ZK, načelnik štaba grupe letal. divizij s činom generalmajorja, od 5. avg. i. l. bil načelnik štaba komande voj. letalstva; od 1. okt. 1946 do 1962 poveljnik Jsl vojnega letalstva, 1947 napredoval v generallajtnanta, 1956 v generalpolkovnika; od 1962 do 1966 (ko je bil upok.) pa je bil pomočnik državnega sekretarja za nar. obrambo, odgovoren za letalstvo in protiletal. obrambo. V l. 1967–9 je bil član sveta nar. obrambe, poverjeništva CK ZKJ za vojno letalstvo, kot delegat se udeležil V. (1948), VI. (1952), VII. (1958) in VIII. (1964) kongresa ZKJ. – U. je prejel odlikovanja: red vojne zastave; partizanske zvezde z zlatim vencem; zaslug za narod z zlato zvezdo; bratstva in enotnosti z zlatim vencem; Narodne armije z lovorovim vencem (dvakrat); za vojne zasluge z veliko zvezdo; red za hrabrost; štev. tuja visoka odlikovanja, mdr. bolg., čsl., egipt., grška, kamboška, sudanska; zlati znak Jsl voj. letalstva. – U. je avtor knjige Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu. Bgd 1974 (učbenik za študente Višje vojne akademije) ter štev. razprav in člankov o voj. letalstvu v listih, mdr.: Vojnosanit. pregled (1950, 443–6); Krila armije (1951, 132; 1953, 241); Vazduhoplovni glasnik (1956, 263–8); Mornarički glasnik (1959, 285 do 302); Narodna armija (1960, 1115). – Prim.: osebni podatki; izvestja kranj. gimnazije 1916–22; Vojna enc. X (Bgd 1975), 223, s sliko; Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1105. Kn.-W.