Slovenski biografski leksikon

Turk Hugon, veterinar, strok. pisec, r. 13. jul. 1870 v Šentvidu pri Stični trgovcu in nar. delavcu Hugonu st. ter Mariji r. Počivavnik, u. 8. jul. 1956 v Lj. Osn. šolo in 6 razr. gimn. 1882–8 je obiskoval v Lj., viš. veter. šolo 1888–91 na Dunaju, 1891 diplomiral. L. 1898 je opravil izpit za živil. nadzornika na Dunaju. – Služboval je kot okraj. veterinar 1891–2 v Lj., 1892–6 Litiji, 1896–8 Kočevju, 1898–900 Lj., 1900–6 Radovljici, 1906–11 spet v Lj., okt. i. l. upok. je deloval v Stični. L. 1919 je bil reaktiviran kot viš. drž. veter. na poverj. za kmetijstvo v Lj. do 1924, nato veter. predstojnik podonav. oblasti v Smederevu do 1927, ko je bil upok. kot veter. inšpektor. – T-a so zaradi naprednega mišljenja pogosto premeščali. Od 1921, ko je bilo ustan. Jsl veter. društvo, je bil član lj. in poznejše drav. banov. sekcije do smrti, 1952 izvoljen za častn. člana Društva veter. in veter. tehnikov Sje.

T. je bil plodovit pisec poljudnih in strokovnih člankov o reji in negi dom. živali, o žival. boleznih v: K (1921, 1928, 1930, 1937–8), KMD (1939), M (1932–3, 1937), Proteusu (1937–8), L (1935), Dom. gospodinji (1932, 42, 51), IS (1930, št. 27, 214), S (1930, 1931); Veter. vjesniku (Zgb), Jsl veter. glasniku (1928, 1931). Napisal je brošuri Navodila oglednikom klavnih živali, mesa in ostalih živil žival. izvora. 1934 (samozal., prvo izvirno delo v slov.); O zdravju in boleznih dom. živali. 1939; sodeloval pri knjigi Naš lov. 1934 (str. 354–62). – T. je bil prvi slov. veterinar, ki se je začel ukvarjati s proučev. zgod. slov. veter. stroke. – Oče Hugon (r. 29. jan. 1846 v Šentvidu pri Stični učitelju Andreju in Ani r. Zajec, u. 3. apr. 1917 v Lj.) je bil trgovec, tovarn. zastopnik in nar. delavec v dobi nar. prebujenja, sošolec in prijatelj J. Jurčiča, znanec Fr. Levstika, E. H. Coste idr. Bil je med ustanovitelji Južn. Sokola, Nar. tiskarne (jo tudi financiral, tu komercialni ravnatelj); nato trg. potnik pri tvrdki J. Kosler & Co. v Lj.; član in večkratni odbornik skoraj vseh nar. gospodar. in stanov. društev, dobrotnik slov. dijakov. – Ded Andrej (r. 4. nov. 1808 v Cerknici, u. 16. febr. 1903 v Šentvidu pri Stični) je bil vzoren šolnik in vzgojitelj; služboval je v Lj., Metliki in Šentvidu pri Stični, kjer je bil tudi 17 let župan. – Prim.: osebni podatki; Arhiv dunaj. veter. visoke šole (Diplomantenbuch, št. 1378); Spominski almanah 234 (slika), 340; Stanovski izkaz poverj. za kmetij. drž. vlade za Sjo 1920, št. 32; Jsl veter. glasnik 1921, 107; 1923, 413; 1925, 89; Jsl veter. kalendar 1936 (Bgd), 839; S 1940, št. 17 (ocena); SPor 1955, št. 17; 1956, št. 162 (s sliko); A. Stefančič, Začetek in razvoj veterinarstva na Slov. SAZU 1966 (kazalo). – Za Hugona st.: matice Šentvid pri Stični in sv. Peter v Lj. (ŠkALj); obrtni registri Cod XX/6, fol. 231, Cod XX/8, fol. 41, 210; katalogi normalke in nižje realke; ljudska štetja 1880, 1890 (Krojaška ulica 1), 1900 (Pred škofijo 15); Reg I fasc. 1003 fol. 567 (vse MALj); J. Debevec, Vzori in boji. 1917 (pass.: trgovec Dobrič); S 1917, št. 77; SN 1917, št. 78. – Za Andreja: Šuklje I, 26; LZg 1903, št. 39; Iv. Vrhovnik, Trnovska župnija v Lj. 1933, 178. Sfč. + Vlč.

Stefančič, A., Valenčič, V.: Turk, Hugon (1870–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi735248/#slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine