Slovenski biografski leksikon

Trost Anton, pianist, pedagog in koncertant, r. 13. jun. 1889 v Vodicah pri Lj. učitelju Francu (gl. čl.) in Apoloniji r. Burgar, u. 24. febr. 1973 na Dunaju (pok. na Centr. pokopališču). T. je obiskoval v Lj. osn. šolo, klas. gimn. 1900–8 (z mat.) in šolo GM: 1902 odd. za klavir (prof. Jos. Procházka), 1904–9 za violončelo (prof. Ed. Bílek); študij klavirja nadaljeval na dunaj. Akad. za glasbo in gledal. umetnost 1909–12, z odliko diplomiral ter prejel Lisztovo nagrado. Po diplomi se je vrnil v Lj., kjer je že 1908–9, nato pa 1912–4 poučeval klavir na šoli GM. Zaradi vojnih razmer je 1914 GM zapustil, se preselil na Dunaj, se i. l. poročil s pianistko Claire Fiedler ter nadaljeval pedagoško delo na glasb. konservatoriju A. Horáka (1914–39) in zasebno. V Lj. se je vrnil 1939 in bil izvoljen za red. prof. novoustanovljene GA, postal njen prvi rektor (1940–2) ter tu poučeval do upokojitve 1956, nato se vrnil na Dunaj. – V letih 1927–39 je bil T. soustanovitelj in zadnja 3 leta tudi preds. društva Slov. krožek na Dunaju; 1941–5 je sodeloval z OF. Za svoje pedagoško delo je bil odlikovan od avstr. vlade z nazivom »profesor«, sicer pa prejel 1948 jsl zvezno nagrado (za koncertno delo); 1949 Prešernovo; častni član Društva glasb. umetnikov Sje je postal 1956, Zveze glasb. umetnikov Jsle pa 1957.

T-ova družina se je 1895 priselila v Lj., kjer je oče učil na mest. osn. šoli na Vrtači, priložnostno pa orglal v trnovski cerkvi. T. je očeta večkrat nadomeščal, včasih pomagal tudi p. H. Sattnerju (SBL III, 204–6) pri glasb. delu v frančiškanski cerkvi. Kot študent in pozneje je T. veliko nastopal s samostojnimi koncerti, največ v Lj. (1905 do 1909) na produkcijah in konecrtih GM: 1911–4, 1918–20, 1922–3, 1928, 1932, 1935–6, 1939–59, ko je poslednjič nastopil (s Klavirskim koncertom L. van Beethovna); v drugih mestih: Zgbu (1920–3, 1926, 1948), Bgdu (1937, 1948–50, 1955), Skopju (1948), a tudi v Mrbu (1912, 1926, 1929, 1936, 1946–8, 1953), Kranju (1913), Celju (1921, 1948, 1952), Kamniku (1924, 1926), Rog. Slatini (1924), Nišu (1949), Dubrovniku (1953) in v tujini: na Dunaju 1911–2 (med študijem), 1915–39 je priredil pet klavirskih koncertov (mdr. F. Chopin, Klavir. koncert v e-molu, 1915; E. Grieg, Klavir. koncert v a-molu in L. van Beethoven, Tretji klavir. koncert v c-molu, oba 1917), pet samostojnih večerov (za T-ovo nadaljnje delo najpomembnejši leta 1918) in sedem koncertov z orkestrom; po vojni pa še 1946 in 1951; dalje v Badnu (1918–9), Sofiji in Plovdivu (1948), Trstu (1912, 1914, 1946, 1951). Skupinsko je nastopal 1906–9 v godalnem kvartetu, ki so ga poleg T-a sestavljali še N. Štritof (SBL III, 696–7), brat Ivan (iniciator filharmonije, gl. nižje) in M. Dežela; z violinistom Z. Balokovićem v Zgbu in Liki (Gospić, Otočac) 1912 in Egiptu (Kairo, Heliopolis, Aleksandrija) 1914. Zelo uspešni so bili T-ovi koncerti z violinisti: K. Ruplom (SBL III, 165–6), J. Staničevo (ib. 438) in J. Šlajsom; s slednjim 1941 ustanovil Ljubljanski komorni duo. T-ove interpretacije so se odlikovale po tehnični pripravljenosti, umetniški sili izraza ter samostojnih pogledih na umetnost. S svojim koncertiranjem je mnogo pripomogel k razvoju slov. klavirske reprodukcije in tudi produkcije (velikokrat je igral Klavirski koncert L. M. Škerjanca, SBL III, 628–30). Na področju pedagoškega dela je bil T. predvsem umetnik, ki je z živim tolmačenjem razkrival učencem lepoto klavirskega stavka. Njegovi učenci so bili mdr. J. Ravnik (ib. 43–4), L. M. Škerjanc, B. Lesjak, Z. Lukec-Car, J. Suhadolnik-Zalokar. – Njegova žena Claire, r. 7. mar. 1892 na Dunaju (trgovcu iz Jaroměřa na Češkem Josipu Václavu Fiedlerju in Klari r. Rauch), u. 24. jul. 1964 v Lj., pok. na Dunaju (gl. Delo 1964, št. 201), nekdanja T-ova kolegica na dunaj. Akad. za glasbo (prof. E. Sauer), je najprej tudi nastopala na klavirskih koncertih, največ z možem (Lj. 1918, Kranj 1921, Ptuj 1922, Zgb 1922, Celje 1923), pozneje pa se je povsem posvetila poučevanju klavirja. – Njegov v Lj. živeči brat Ivan (r. 7. jan. 1891 v Vodicah), violinist in glasb. pedagog je učil od 1918 violino na šoli GM in pozneje na konservatoriju v Lj. V l. 1910–64 je igral v orkestru lj. Opere, 1920–46 bil tu koncertni mojster; med 1920–40 si prizadeval za ustanovitev slov. filharmonije, sodeloval v njenem orkestru. Nastopal je v komornih ansamblih in kot solist.

Prim.: osebni podatki; personalna mapa GA; IT 1911, št. 12; Kron 1934, 240–1; S 1938, št. 41; SPor 1952, št. 77; 1954, št. 255; Delo 1964, št. 161, 204; 1973, št. 59; VMrb 1968, št. 165; 1973, št. 51; Koncertni list Slov. filharm. 1969/70, št. 2. – Slika: personalna mapa GA; B. Jakac, portret 1953. – Za Ivana: SGL III, 741; Delo 1961, št. 19 (s sliko); GLLjO 1960/1, 186–7 (s sliko). P. Kt.

Kuret, Primož: Trost, Anton (1889–1973). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725161/#slovenski-biografski-leksikon (21. junij 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine