Trobec, Anton (1845–1920)

Trobec Anton, kamnosek in narodnoprosvetni organizator, pri Sv. Ivanu v Trstu r. 5. (ne 12.) aprila 1845 vrtnarju tržaške občine Janezu in Mariji r. Šeslin ter tam u. 23. nov. 1920. Obiskoval je ital. osn. šolo, kje in pri kom se je učil kamnoseštva, ni znano. V poklicu se je izpopolnjeval v Milanu, se privatno tudi šolal in okoli 1886 opravil izpit za geometra. Njegova kamnoseška delavnica je dobro uspevala (imel do 6 pomočnikov), razen irtov, kalonov, balkonov in stopnic je klesal marmorn. oltarje za tržaš. okolico (mdr. v Padričah, v stari c. pri Sv. Ivanu 1876 ter ž. c. ib. 1884). Razmeroma mlad se je posvetil društv. delu, bil sodelavec Št. Nadliška, z njim se potegoval za gospodar. in prosv. napredek svetoivan. področja. Sodeloval je pri svetoivan. Čitalnici (ustan. 1864, urad. odprta 15. nov. 1868). Ko je bila ta razpuščena, je bil med organizatorji Polit. in bralnega društva Edinost v Trstu, ustan. 20. sept. 1874. Društvo je imelo svoje prostore v T-evi hiši pri Sv. Ivanu (Vrdelska 66, danes ul. S. Cilino 107). Kot odbornik je nasl. leto predlagal ustanovitev 14-dnevnika E kot neodvisn. polit. lista Slov. na tržaš. ozemlju; ko je 8. jan. 1876 list začel izhajati, je bil njegov upravnik. T-eva pogajanja za združitev E z listom Soča iz Gorice so propadla. 27. okt. 1878 je T. govoril na taboru v Dolini pri Trstu, 1882 nudil v svoji hiši streho gledališki skupini, ki jo je zbral J. Negode, podpiral bralno in tamburaško društvo, bil v prvem odboru podružnice CMD pri Sv. Ivanu (ustan. 1887), od 1894 njen blagajnik; ko je bilo 22. jan. 1891 urad. potrjeno Bralno društvo za svetoivan. okraj, je postal njegov odbornik; bil je tudi preds. Društva za pokopavanje mrličev (ustan. 1894). – T. si je zaradi svoje delavnosti pridobil vzdevek »svetoivanski narodni veljak«. – Prim.: r. matice Novi Sv. Anton, Trst; E 1920, št. 241; E. Slavik, ib. 1926, jubilejna št. 15 (s sliko); J 1926, št. 13; PDk 1965, št. 115; P. Kolarič, ib. 1970, št. 265 (s sliko); ista, Slov. čitalnica pri Sv. Ivanu 1868–1968. Trst, 1968, 10, 12–8 (s sliko); B. Marušič, Jadranski kol 1971, 124, 125. Petrè

TROBEC Anton, kamnosek, kult. in polit. organizator in delavec, r. 5. apr. 1845 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 23. nov. 1920 prav tam. Oče Ivan, kmet in vrtnar trž. občine, mati Marija Žezlin. Po it. osn. š. se je izučil za kamnoseka, v poklicu pa se je izpopolnjeval v Milanu in se privatno šolal, da je napravil okr. 1886 še izpit za geometra. Po očetu je dobil posestvo in odprl lastno kamnoseško delavnico, ki mu je šla tako dobro, da je imel do 6 pomočnikov. Razen kalonov, balkonov, stopnic in kamnitih okraskov je klesal marmornate oltarje za trž. okolico (mdr. v Padričah, v stari c. pri Sv. Ivanu 1876, v ž. c. prav tam 1884). Že mlad se je posvetil prosv., kult. in polit. delu. Sodeloval je pri svetoivanski čitalnici, ki so jo po raznih podatkih ustanovili 1864, uradno pa je bila odprta 15. nov. 1868. 12. nov. 1874 so se v njegovi hiši (Vrdelska 66, zdaj S. Cilino 107) zbrali: Št. Nadlišek, geometer, posestnik in mestni svetovalec, J. Križman, kaplan pri Sv. Ivanu od 1872–81, I. Dolinar, časnikar in politik, I. Nabergoj, posestnik s Proseka, politik, mestni svetovalec in drž. poslanec, ter ustanovili politično in bralno društvo Edinost. Za preds. pripravljalnega odbora je bil izbran Nadlišek, na prvem občnem zboru 2. febr. 1875 pa so izvolili za preds. Nabergoja, ki je na tem mestu ostal do 1891. T. je postal odbornik in »v prvih začetkih so se tudi seje vršile v T-evi hiši« (E 1920). Že na prvem sestanku je T. predlagal, da bi Edinost izdajala svoje glasilo. Zanimal se je v tiskarni Lloyd Austriaco v Trstu in med somišljeniki in na seji 15. mar. 1875 svetoval, naj bi list izhajal dvakrat na mesec z imenom Edinost; ustanovi naj se poseben odbor 40 udov, ki bi prispeval po1 gld. na mesec, ker bi stalo 500 dzv. 20 gld.,mesečno torej 40 gld.; društvo naj zahteva, da se v trž. okolici vzpostavijo župani namesto »capi distrettuali«, naj dobi okolica 16 svetovalskih mest namesto dotedanjih šestih, naj se zahteva slov. uradovanje in ustanovitev glavne šole v okolici, okoličani naj ostanejo združeni, stare meje okolice se ne smejo premakniti. Na seji 9. maja je ponovno predlagal, naj bi začela Edinost čim prej izdajati list, saj je na Tržaškem, kjer živi 70.000 Slov., nujno potreben. Njegov namen bi bil, da zbuja narod in »da brani vse krivice in napade in da se lahko pred svetom zagovarjamo in krepimo narod in širimo omiko v našej okolici« (Soča 13. maja 1875). Nastale pa so težave, ker so se nekateri odborniki bali, da bi z listom škodili gor. Soči. Na seji 1. jun. so določili vse potrebno za izhajanje in izbrali za ur. Fr. Cegnarja. Tedaj je Soča predlagala, da bi se njeno ured. preselilo v Trst. Na seji 11. jul. je T. predlagal, da bi list začel izhajati 1. avg., ur. Soče Vik. Dolenc pa je ponudil svoj list za skupno glasilo in njegovo preselitev v Trst. Po razpravi so sprejeli T-ev predlog, vendar so premaknili izid na 1. nov. A spet se je zataknilo in 1. nov. so sklenili, da gredo T., Križman in Dolinar v Gor. na pogajanja. V Gor. so šli 24. nov. in lastniku Soče predlagali: list naj nosi ime Edinost, trž. društvo bo naročilo po 300 izv. vsake št. in za vsako drugo št. bo oskrbelo eno stran gradiva. Odbora obeh gor. strank (Soče in Gorice ) trž. predlogov nista sprejela, zato je 8. jan. 1876 začela izhajati Edinost (E) pod ur. I. Dolinarja, a »izpočetka je bilo tam (pri T.) tudi uredništvo«. T. je jamčil »s streho svoje hiše« v Lloydovi tiskarni in vodil razpošiljanje, ki je bilo v svetoivanskem zvoniku. »In če so se pojavile finančne težave, je bil T., ki je s pok. I. Dolinarjem letal okoli in iskal pomoči iz zadrege« (E 1920). E je izhajala do 1880 dvakrat na mesec, do 1882 tedensko, do 1894 dvakrat tedensko, do 1898 trikrat na teden, do 1900 dvakrat na dan, do ukinitve 2. sept. 1928 dnevno. T. je bil 27. okt. 1878 med govorniki na taboru v Dolini pri Trstu. V govoru se je zavzel za zedinjeno Slovenijo, za pravičnejši volilni sistem in za to, »da trž. okolica zadobi lasten šolski svet, kajti ni mogoče, da se naše slov. šole pod it. šolskim svetom izboljšajo«. Odločno je nastopil proti temu, da bi se trž. mesto razširilo daleč v okolico, ker s tem »nam skrajšajo glasove pri volitvah v mestni deželni in dr. zbor; tako ne dobimo 14, ampak zgubimo še teh 6 poslancev, potem bi bila okolica uničena in vsi bi popolnoma postali laški sužnji« (E 1878). Leta 1882 je zbral J. Negode gledališko skupino, ki se je shajala in vadila v T-evi hiši. Istočasno so ustanovili Bralno in tamburaško društvo, ki se je 1888 preselilo v ul. S. Cilino 111. T. je obe društvi podpiral. 24. mar. 1887 so ustanovili pri Sv. Ivanu podružnico CMD, T. je bil v prvem odboru, od 1894 blagajnik. 22. jan. 1891 je bilo uradno potrjeno Bralno društvo za svetoivanski okraj in T. je bil odbornik. Leta 1894 so ustanovili Društvo za pokopavanje mrličev - Sv. Ivan in T. je bil preds. T. je bil tako delaven, da si je pridobil vzdevek »svetoivanski narodni veljak«.

Prim.: Ž. arh. Novi sv. Anton Trst; KDCM 1894; C-č, † A. T., E 25. nov. 1920, 2; E. Slavik, Početek lista »Edinost«, E 1876–1926, jubilejna št., Trst 1926, 7–11; Pavla Kolarič, Stoletni razvoj slov. organizacij pri Sv. Ivanu, Slov. čitalnica pri Sv. Ivanu 1868–1968, Trst 1968, 10, 12–18 s sl. roj. hiše; B. Marušič, O nekaterih poskusih za skupni list primorskih Slov. v sedemdesetih letih preteklega stoletja, JKol 1971, 124–25; M. Udovič, Ob stoletnici »Edinosti«, Utripi, Trst dec. 1975 - mar. 1976, 41, 44; Benj. Slavec, Dolinski tabor 1878, PD Valentin Vodnik 1878–1978, Dolina 1978, 34; SBL IV, 183; M. Jevnikar, Rojstne hiše..., KolGMD 1986, 79–81 s sl. roj. hiše.

Jem.