Slovenski biografski leksikon

Triller Karel, politik in gospodarstvenik, r. 21. apr. 1862 v Šk. Loki notarju Ivanu in Mariji r. Schlosser, u. 20. maja 1926 v Lj., pok. v Šk. Loki. Obiskoval je gimn. 1873–7 v Lj., 1881–2 v Trstu (z mat.), študiral pravo na Dunaju in bil 1883/4–5 preds. akad. društva Sja. V l. 1889–93 je bil odvetn. pripravnik pri A. Moschetu (SBL II, 155–6), tedaj sodeloval zlasti pri Sokolu (1890–5 podstarosta lj. Sok., 1908–12 starosta lj. sok. župe); 1894 je postal samost. odvetnik in se 1895 preselil v Tolmin. Na povabilo voditeljev NNS (sodeloval pri njeni ustanovitvi) se je 1900 vrnil v Lj. in odprl lastno pisarno (tesno povezan z Iv. Hribarjem, ib. I, 353–4, in I. Tavčarjem, gl. čl.). L. 1902 je bil izvoljen v občin. svet (do 1910); po obnovitvi mestne avtonomije ponovno izvoljen, 1912–21 podžupan ter najožji Tavčarjev sodelavec, medtem ko se je T-jevo razmerje do Hribarja ob njeg. nepotrditvi za župana znatno ohladilo. – L. 1908–18 je bil T. izvoljen na programu NNS v deželni zbor, 1911–8 v dež. odbor; 1918 je od pobeglega dež. glavarja Iv. Šušteršiča (ib. III, 731–5) prevzel vodstvo dež. uprave in bil nato preds. likvidac. komisije za dež. imovino. Tik pred prevratom je v SN (1918, št. 242) ostro nastopil proti avtonomist. načrtu, ki ga je Fr. Šuklje (SBL III, 716–20) razvil v člankih (V zaželjeni deželi, S 1918, št. 229, 230–1, 237, 240), ga imenoval »ponesrečeni načrt«, ker greši »zoper jedinstvenost našega troimenskega naroda« in »zoper demokratski značaj bodoče države«. V prvi nar. vladi 1919 je T. postal poverjenik za trgovino in industrijo, nekaj časa pa je bil član začasnega nar. predstavništva v Bgdu.

T. se je v Tolminu živahno udejstvoval v nar. življenju in planinstvu: 1896 je ustan. Soško podružn. SPD, ki je 1901 zgradila kočo na Krnu (T-jeva koča, 1905 jo zasul plaz). – V lj. mestn. svetu 1912–21 je bil podpreds. lj. občine, načelnik najvažn. odsekov; veliko zaslug si pridobil zlasti kot načelnik aprovizacij. odseka za preskrbo lj. prebivalstva med 1. svet. vojno, rad pomagal polit. preganjancem in mnoge rešil iz rok vojnih sodišč. – Zgodaj se je uveljavil kot gospodarski strokovnjak: kmalu po vrnitvi v Lj. je prišel v upravni svet Lj. kreditne banke (ust. 1900), postal njen podpreds. in 1923 po Tavčarjevi smrti preds. V l. 1904–22 je bil član upravn. odbora in ravnateljstva Mestn. hranilnice lj., prvi preds. Jsl zavarovalne banke Slavija, več let upravni svetnik Nar. tiskarne, preds. Združenih papirnic Vevče …, odbornik Nar. banke v Bgdu in podpreds. Hrv. slavonske zemalj. hipotekarne banke v Zgbu. – Pisal članke v PV, SN, 1904 ga tudi urejal.

V rastočem nasprotju med mladimi in starimi v liberalnem taboru je T. stal zvesto na strani starih, zlasti bližnjega rojaka in prijatelja Iv. Tavčarja (ta se ga spominja v Cvetju v jeseni), vendar se boja ni udeleževal in se polagoma umaknil iz polit. življenja. V zadnjih letih se je v glavnem posvetil gospodarstvu in delu v socialnih in kultur. organizacijah; kot velik podpornik dijaštva je bil preds. dijaške kuhinje Domovina (od ustan. 1909–26), več let preds. glavnega odbora Jadran. straže in Čsl-jsl lige ter Zveze slov. odvetnikov. Kot odličen pravnik, spreten govornik in debater se je T. uspešno uveljavil zlasti v lj. komunalni politiki in v gospodar. ustanovah takratn. liberaln. meščanstva. Zaradi svoje konciliantnosti je užival povsod velik ugled in je S, glasilo T-ju nasprotne polit. stranke, ob smrti zapisal, da je bil »simpatična osebnost, … dober in včasih oster govornik, po značaju pa lojalen« (1926, št. 114). – Prim.: Gabršček I, II; Hribar, Spomini I, II, III; Šuklje III; isti, Sodobniki 342; Tuma 125–6, 164–5, 262, 282, 424–5; Vencajz 91, 93, 94–6, 98, 156; izv. gimn. v Lj. 1873–7; izv. gimn. v Trstu 1881, 1882; Slovanski svet 1895, št. 32; Bankarstvo 1926, 334–5 (s sliko); J 1926, št. 115 (s sliko); NDk 1926, št. 112, 115; Orjuna 1926, št. 23; S 1926, št. 114; SN 1926, št. 113; Tabor 1926, št. 113; TL 1926, št. 59; KCD 1927, 79 (slika), 83, 93; Kron 1934, 72 (slika); 1936, 190; Fr. Skaberne, Slov. advokati in javni notarji … 1936, 44–5; I. Tavčar, ZbD V–VIII (1955–9); Pravnik 1968, 534; R. Savnik, Loški razgledi 1974, 86–7. – Slika: IS 1928, 349. S. K.

Kranjec, Silvo: Triller, Karel (1862–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi722817/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine