Tominc, Jožef Jakob (1790–1866)

Tominc (Tominz) Jožef Jakob (Josip, Giuseppe), slikar, r. 6. jul. 1790 v Gor. kot drugorojenec med 11 otroki trgovcu z železnino Ivanu in Marjani r. Janežič, u. 22. apr. 1866 na Gradišču nad Prvačino (tu pok. z bratom Francem). Slikarjev ded Matej se je 1740 priselil v Gor. iz Podkraja pri Vipavi, oče Ivan se je po smrti žene Marjane 1802 drugič por. s Katarino r. Baumeister ter imel še dva otroka. T. je sorodnik arh. Maksa Fabianija in Ignacija (ne botanika Franca, SBL I, 409) Jesenka ter slikarske družine Šantel (ib. III, 577 sl.). Obiskoval je osn. šolo pri piaristih v Gor., se tu od 3. razr. dalje učil risanja in verj. še pri gor. slikarjih K. Kebru (1764–810). in F. Caucigu (= Kavčič, ib. I, 73). S trinajstimi leti je začel potovati (lastna izjava), ob koncu marca 1809 dospel v Rim. Tu je po posredovanju gor. grofa Francesca della Torre in bržkone tudi avstr. nadvojvodinje Marije Ane (1770 do 1809) študiral slikarstvo (učitelji: D. Conti Bazzani iz Mantove; v Scuoli del Nudo pa prof. z Accad. di S. Lucca: A. Canova, V. Camuccini, B. Thorwaldsen), 1814 prejel srebrno medaljo za slikarstvo. Spoprijateljil se je s slikarjem Bartol. Pinellijem, spoznal z Benečanom Francesc. Hayezom in Videmčanom Odoricom Politijem. V zvezi s poslikavo cerkve v Logu pri Vipavi je pozneje spoznal tudi pisatelja in politika Jur. Grabrijana (SBL I, 239–40). L. 1816 se je T. por. z Marijo Ricci, 1818 se mu je r. sin Avgust, poznejši slikar (gl. čl.); ok. 1820 se je T. vrnil iz Rima v Gor., 1821–3 slikal in razstavljal Lj. (odjemalci: udeleženci lj. kongresa, dom. plemiči, meščani, cerkv. krogi), 1822 dobil sina Rajmunda (pianist, skladatelj, nadzornik javnih nasadov v Trstu). V l. 1830–55 je T. ustvarjal v Trstu, 1855 se preselil v Gor., nazadnje na svoje posestvo na Gradišče.

Iz T-čeve prve slikar. dobe so ohranjene anatomske študije in risbe, nastale v Gor. in Rimu, verj. tudi v Benetkah in Florenci; kopija Raffaelove Madonne di Foligno (posredoval polkovnik Carl de Catinelli v Rimu za lorda Benticka, živečega v Londonu, gl. rim. časnik Cracas 1817); pokrajinska slika Pogled na Vietri, Rieti in Salernski zaliv (edina znana iz T-čeve mladosti, Lj. NarG); nekatere krajine so vkomponirane v portrete (gl. sp.) ali v oltarne slike (mdr. gl. Dornberk, Gor., Kamnje).

Iz poznejše zrele dobe so odlični portreti tedanje plem. in meščan. družbe razl. narodnosti, pa tudi preprostih ljudi, ki jih je še prav posebej z uspehom karakteriziral. Mdr. v Lj.: Družina dr. Dimitrija Frušića; Portret očeta 1848 (oboje NarG); na Cetinju: Petar Petrović Njegoš (Njegošev muzej); v Červinjanu: Zuan Parussola (= Ivan Vouk, učitelj v Kromberku, last Giov. Marani); na Dunaju: naravoslovec Ferd. Schmidt (SBL III, 225) in Frančiška Schmidt s sinom Ferdinandom, oboje 1821; Vincenzo Nobile Terzi, 1827; v Gor.: Avtoportret z bratom Francem in vkomponirano pokrajin. veduto, ok. 1820 (Museo Provinciale); v Milanu: Podoba Poljaka (last Dec. Bidoli); v Trstu: Avtoportret ob oknu, 1826 (last Ant. Tomažič), Zan delle Rose (= Ivan Milost; zbirka Pellegrini), Žanrski portret (= Avtoportret na stranišču) in Podoba starke (oboje Museo Revoltella), Il Nano Ostricaro (Pritlikavi ostrigar, ok. 1842, last Hilde Brunner). - V portrete: Ciriaco Catraro, nadškof Fr. Ks. Lušin, poštni ravnatelj Preinitsch, Gius. Schwatzina, mlinar Ign. Furlani so vkomponirane mestne in krajinske vedute.

Med štev. cerkv. deli so oltarne slike za Dornberk: Marija z Jezusom in grozdom, kopija olja Pierra Mignarda v Louvru in razmnožena z grafičnimi listi (vrezal jo Jean Louis Roullet); sv. Miklavž; Gor.: sv. Erazem (cerkev na Piazutti); Križani, ok. 1827 za kapelo sv. Križa, sezidano kot grobnica gor. nadškofov, danes v nadškofij. palači; sv. Hilarij in Tacijan, ok. 1830 v stolnici, največja T-čeva olt. slika (oljna skica in akvarelirana perorisba ohranjeni v Gor.); Gradišče: Marija z Jezusom, sv. Boštjan, sv. Alojzij, sv. Lucija (enaka v NarG Lj.), sv. Janez Nepomuk (po tradiciji prvo sakralno delo 17-letnega T-a za zas. kapelo Sans-souci na bregu Vipave, a pozneje prišla v to cerkev, vse te podarjene, gl. N 1860, 346–7); sv. Anton (delo T-a?, gl. N 1860, 360–7); prenovil Marijino Vnebovzetje (N 1860, 346–7); Kamnje pri Ajdovščini: Marija z Jezusom, 1855, z žarečima srcema v rokah, redek pojav, pod figurami veduta Nanosa, 1925 restavriral Del Neri; Kanal ob Soči: sv. Alojzij, atika desnega stranskega oltarja; Roženvenska Marija, prav tam, 1922 preslikal Del Neri; Srce Marijino, ok. 1852, (ZD 1853, 128); Kobjeglava: Brezmadežna, levi oltar, 1864; Krmin; Villa Vicentina pri Červinju: kapela Baciocchi, Vnebovzetje (s sinom Avgustom ?); Most na Soči (Sv. Lucija): cerkev sv. Marka (Steska 238), slika neznano kje; Oglej: oltarna slika; Prvačina: sv. Miklavž; Sovodnje: sv. Martin (ZD 1870, 37). - V Boki Kotorski, Donji Stoliv: Rojstvo s sv. Trojico, vstajenjem in vnebohodom; Gornji Stoliv: Roženvenska Marija s sv. Dominikom in Janezom Krstn.; sv. Rok; sv. Elija s sv. Petrom in Pavlom; Prčanj, glavni oltar: Zadnja večerja; Križani.

T-čeva dela hranijo: Nova Gor. (Gor. muzej 5); Koper (Pokraj. muzej 2); Lj. (NarG 14, privatniki 3); Zgb (Muzej za umjetnost i obrt 1; Povijesni muzej 1; privatniki 2). - V Italiji priv. zbirke in drž. institucije, mdr.: Benetke, Červinjan, Gor. (Museo Provinciale), San Donà del Piave, Torino, Trident, Trst (Museo Revoltella, največ slik); T-čevi potomci v Milanu in Rimu; Kopenhagen (privatniki 2). - T-čevi portreti kažejo spretnega mojstra risbe, barv in karakteristično zadetih obrazov. Obogatil je komponente (klasicist. umetnost, bidermajerski portret, v manjši meri romantično slikarstvo, začetni sledovi realizma) evropskega slikarstva v prvi pol. 19. stol. z lastnim stilom. Značilno zanj je plastično oblikovanje obrazov in igra s svetlo bo poudarjenih predmetov ali njih detajlov, obvladanje naslikanih materialov (zlasti oblačil) in izbran kolorit. Vplival je na slov. slikarstvo te dobe, predvsem na M. Langusa (SBL I, 614) in M. Stroja (ib. III, 527), v Trstu je učil tudi slikarja Jos. Batiča (= Battig, ib. I, 27). - Svoje slike je vedno signiral v latinici: Tominz (izjema: v gotici napisana prošnja na lj. gubernij 8. nov. 1821, da bi smel kopirati cesarj. podobo za realno in navtično šolo v Trstu), prav tako tudi datiral (izjema: datum v gotici na portretu Ferd. Schmidta). - Prim.: r. matice Gor.; EJ VIII, 352; Veselovo gradivo; dopis nadškofij. ordin. Gorica 12. okt. 1972; Iv. Kukuljević, Zapisnik IV, 69–76 (histor. inst. JAZU, Zgb); IB 1822, 6, 21; H. Geller, Die Bildnisse d. dt. Künstler in Rom 1800–30. Berlin 1852, 141; J. Šuman, Die Völker Oesterr: Ungarns … X. 1881, 180; V. Steska, M 1925, 382–3; S 1925, št. 3, 225; R. Marini, G. Tominz. Benetke 1952 (monogr. z bibliogr.); E. Bénézit, Dictionnaire critique … VIII. 1955, 337; Mostra di G. T., Gor. 1966 (razst. katalog z bibliogr.); Tominc 1790 do 1866. Lj. 1967 (razst. katalog NarG z bibliogr. do 1966); E. Cevc, Delo 1967, št. 81; E(rnest) K(obolt), Tribuna 1966/7, št. 19; KGMD 1967, 138–9; M. Tršar, NRazgl 1967, 192–3; A. Cevc, Obz 1967, 432–41; I. Sedej, Problemi 1967, 606–8; Š. Čopič, Sinteza 1967, 61; PDk 1968, št. 59; Ks. Rozman, Srečanja 1969, 36–9; ista, Varstvo spomenikov 1968/9 (izšlo 1970), 126–7; ista, ZUZ 1970, 223–42; 1972, 125–9 (štirje T-čevi portreti); A. Bulat-Simić, Peristil 1969/70 (izšlo 1972), 145; J. Mesesnel, Delo 1970, št. 248; Omaggio a M. Grigoletti, Numero spec. di Itinerari dedicato alla mostra M. G. e il suo tempo. Pordenone 1971, 20, 25, 30, 41, 57–9, 61, 64, 65, 67, 69; M. Grigoletti e il suo tempo. Pordenone 1971 (razst. katalog) 18, 23, 46, 50, 74 (sl. Frušić), 105 (in izdaja z istim nasl., krajem in letom, a brez pag.); M. Kolarić, XIXe siècle, v: L' art en Yougoslavie … Pariz 1971 (razst. katalog, s sl. Moškonovih); G. Metken, Friaulisches Biedermeier … Die Presse 1971 (12. jul.); L. Menaše, Evropski umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2155–6; M. Brecelj, KGMD 1975, 185–91; Ks. Rozman, Mitt. d. Oesterr. Galerie 1975/6, 111–32 + 5 pril. Rzn.

TOMINC (TOMINZ) Jožef Jakob (Josip, Giuseppe), slikar, r. 6. jul. 1790 v Gor., u. 22. apr. 1866 na Gradišču nad Prvačino. Oče Ivan, trgovec z železnino in posestnik, mati Marjana Janežič (slikarjev ded Matej se je 1740 iz Podkraja pri Vipavi preselil v Gor.). T. je v sorodstvu z arh. M. Fabianijem in slik. druž. Šantel iz Gor. Osn. š. je obiskoval pri piaristih v Gor. Risanja se je mogoče najprej učil pri Johannu Zeidlu, ki je 1781 izpričan kot prof. na isti š. (Cossar, Tavano), nato pri slikarju Karlu Kebru. Po posredovanju gor. grofa Francesca della Torre in mogoče tudi avstr. nadvojvodinje Marije Ane je odšel mar. 1809 v Rim študirat slikarstvo (učili so ga Domenico Conti Bazzani iz Mantove, v Scuola del Nudo pa prof. z akad. San Luca A. Canova, V. Comuccini, B. Thorwaldsen). 1814 je prejel srebrno odličje za slikarstvo. Bil je v zvezi s slikarji F. Hayezom, B. Pinellijem in O. Politijem, poznal pa verjetno še mnogo drugih umetn. (npr. Overbecka, Ingresa itd.). V Rimu se je 2. maja 1816 poročil z Marijo Ricci (hčerko služabnice slikarja D. C. Bazzanija), 12. febr. 1818 pa se mu je rodil sin Avgust (gl. čl.). Iz pisem Goričana F. G. Savia sinu Leopoldu je razvidno, da se je T. proti koncu apr. istega leta vrnil v Gor. bolj s slavo historičnega slikarja kot pa portretista. Načrtovano potovanje na Dunaj (za tečaj slikarstva) je verjetno opravil med 1819–20. Bil je v Lj. med kongresom, 1821 verjetno spet v Gor. Čas med 1821–23 je verjetno preživel med Gor. in Lj., kjer je tudi veliko slikal. V Gor. se mu je 24. nov. 1822 rodil še sin Rajmund (pianist in skladatelj, nadzornik javnih nasadov v Trstu). Verjetno se je T. kmalu po ženini smrti 1827 preselil v Trst, kjer je živel in delal do 1855. V tem času se je pri T. učil tudi slikar Josip Batič. 1855 se je T. preselil v Gor., nato pa na svoje posestvo na Gradišče. 1856 je še hotel sprejeti stropno poslikavo gor. gledališča, sin Avgust pa ga je prepričal, da je to delo opustil. Na svoji pristavi (poslikal mu jo je prijatelj B. Bison) je tudi umrl (jetičen in skoraj slep) in bil pokopan na domačem pokopališču zraven brata Franca. - T. je znan predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in historične motive. Iz zgodnje dobe so ohranjene tudi anatomske študije (Pokraj. muzej., Gor.) in nekaj krajinskih motivov (npr. Pogled na Vietri, Rieti in Salernski zaliv). Naročniki so bili predvsem cerkv. krogi in bogati gor., trž. in lj. meščani in plemiči. T. je v izrazit osebni stil vključil klasicistične, bidermajerske in rahlo romantično obarvane značilnosti z novim posluhom za realizem. Z lj. sodobnikoma Strojem in Langusom predstavlja zaokroženo poglavje v slov. umetn. 19. stol. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi portretirancev, predvsem obrazov in oblačil. Osebe so dobro karakterizirane, večkrat se v ozadju pojavi pokrajina. - T-eva dela hranijo Pokraj. muzej v Gor., Gor. muzej v Novi Gor., Nar. gal. v Lj., muzej Revoltella v Trstu, nadškof. palača v Gor., Pokraj. muzej v Kopru, Nar. muzej v Bgdu, Njegošev muzej na Cetinju, zasebniki v Gor. (npr. Coronini, Lantieri-Lewetzov), Trstu, Milanu, Turinu, Trentu, Benetkah, San Dona di Piave, Zgbu itd. in cerkve na Gor., Vipavskem in v Furlaniji. Verjetno so njegova dela raztresena še drugod po Evropi (npr. Anglija). Nekaj T-evih del: Nar. gal. v Lj.: Družina dr. Frušića, Grofica Cecilija Auersperg, Mož s pismom, Župan Sancin, Žena žup. Sancina, Portret druž. Fröchlich (Moškon?), Portret očeta; Pokrajinski muzej Gor.: Avtoportret z bratom Francem, Henrika Springer Hofer, Franc Tominc, Druž. Sinigaglia, Natale Pontoni, Francesco Perissutti, Gustavo Birti, Gospa Cristofoletti, Ignacij Furlani, Nadškof F. K. Lušin; muzej Revoltella, Trst: Avtoportret, Giorgio Strudhoff, Slikar Lorenzo Gatteri, Josephine Holzknecht, Franz Holzknecht, Filip Amodeo; Gor. muzej, Kromberk (Nova Gor.): Portret tržaške meščanke, Portret moža s palico, Portret žene z nakitom; Njegošev muzej, Cetinje: Petar Petrović Njegoš; pa še Edoardo de Fabris (zas. last., Gor.), Nadškof Walland (stolni kapitelj, Gor.), Arh. Valentino Valle (Trst, prej pripisan miniaturistu Luigiju de Castro). Nekaj del z nabožno vsebino: Dornberk: Marija z Jezusom, Sv. Miklavž ; Gor.: Sv. Erazem (za ž. c. sv. Vida na Placuti), Križani (za nekdanjo c. sv. Križa na bivšem gor. pokopališču), Sv. Družina (za gor. semenišče, sedaj neznano kje); Gradišče nad Prvačino: Sv. Janez Nepomuk (verjetno prvo T-evo delo z nabožno vsebino), Marija z Jezusom, Sv. Boštjan, Sv. Alojzij, Sv. Lucija (vse je T. daroval domači cerkvi ob novi maši domačina Andreja Žnidarčiča 1860 in prenovil tudi stropno sl. Marijino vnebovzetje); Kamnje pri Ajdovščini: Marija z Jezusom (1855); Kanal ob Soči: Sv. Alojzij, Rožnovenska Marija, Srce Marijino (okr. 1850); Kobjeglava: Brezmadežna (1864); Krmin; Mariano del Friuli (ž. c. sv. Gotarda): Sv. Gotard (1825); Oglej: Sv. Peter s sv. Markom in sv. Antonom Puščavnikom; Prvačina: 3 slike; Sovodnje: Sv. Martin (unič. v prvi svet. vojni); Villa Vicentina (kapela Baciocchi): Vnebovzetje (skupno s sinom Avgustom). Marchetti navaja še razna dela (npr. za Miren, Most na Soči, Renče), po katerih pa ni več sledu. - Slikar R. Nemec je 1946 na beneški umetn. akad. diplomiral s tezo o T. V Gor. je T. posvečena ulica, na Gradišču nad Prvačino pa spominska plošča na hiši št. 74 (odkrita 24. apr. 1966 ob stoletnici smrti).

Prim.: Osservatore Triestino 30. jul. 1830; Kukuljević-Sakcinski, Slovnik Umjetnikah jugoslavenskih, Zgb 1859; ZD 1853, 128; 1860, 346–47; 1870, 3; Vinc. Scussa, Storia cronografica di Trieste dalla sua origine all'anno 1695 cogli annali dal 1695 al 1848 del procuratore civico Pietro Kandler (4. izd.), Trieste 1975, 218; Corriere di Gorizia 31. mar. 1883; Manzano, Cenni, 206; J. Mal, Zgod. umetn. pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Lj. 1924, 37; V. Steska, M 1925, 382–83; DS 1926, 52; ZUZ 1930, 39; Gabršček I, 52; S. Benco, Il pittore Gius. Tominz (v reviji Pan, l. apr. 1934, 702-12); A. Miceu, Cenni storici della parrocchia di Villa Vicentina, Gor. 1937, 23; A. M. Comanducci, I pittori ital. dell'Ottocento, Milano 1934, 739; Thieme-Becker XXXIII, 267; Cossar, Storia, pass.; R. Marini, G. Tominz, Venezia 1952 (razst. kat.); Klasicizem in romantika na Slov., Nar. gal., Lj. 1954, 33–35; E. Bénézit, Dictionnaire critique et documentaire..., Paris 1955, VIII, 337; A. Manzano, La lingua ital. di tre pittori friulani: Politi, Tominz, Grigoletti, Udine 1955 (v Avanti cul brun); G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 1959, 130, 198 (sl.), 515–21, 554; Stelè, Umetnost, pass.; R. Marini, G. Tominz e quattro inediti tominziani, L'Arte 1963, 391-401; Bozzi, Gorizia, pass.; F. Stelè, Slikar J. Tominc, GorSreč 1966, 37–39; G. Manzini, Tominz a Gorizia, Venezia 1966; Mostra di G. Tominz, Gor. 1966 (razst. kat. z liter.); F. Stelè, Il pittore G. Tominz, StudG XXXIX/1966; ELU IV, 436; Il Monte di Pietà e la Cassa di Risparmio di Gorizia, Gor. 1967, tav. XIII; Tominc, Nar. gal., Lj., marec-april 1967 (razst. kat. z liter.); KolGMD 1967, 138–39; K. Rozman, Mladostno delo in življenje slikarja J. Tominca, Sreč IV, št. 19, N. Gor. 1969, 36–39; F. Firmiani-S. Molesi, Catalogo della galleria d'arte moderna del civ. museo Revoltella, Trieste 1970; K. Rozman, Ali je slikal J. Tominc v Lj.?, ZUZ n.v., VIII (1970), 223–42; Menaše, str. 2155–56 (z liter.); Mihael Stroj (razst. kat.), Nar. gal., Lj. 1971, pass.; EJ VIII (1971), 352; K. Rozman, Štirje Tominčevi portreti, ZUZ n.v., IX (1972), 125–29; G. Marchetti, Le chiesette votive del Friuli, Udine 1972, 248; M. Brecelj, Nov dokument o Tominčevem delu, KolGMD 1975, 185–91; GorLtk II, 1975, 129–30; R. M. Cossar, Gorizia d'altri tempi, Gor. 1934 (pon. 1975), pass.; K. Rozman, Der Mahler Josef Tominz, Mitteilungen der Österreichischen Galerie, XIX-XX, 1975–76, št. 62-64; M. Pilo, Il ritratto della famiglia Petich e qualche considerazione sui rapporti fra il Grigoletti e il Tominz, StudG XLIIT, genn.-giugno 1976, 91–100; A. Rizzi, Capolavori d'arte in Friuli, Villa Manin, Passariano, 5 sett. - 31 dic. 1976, 125; K. Rozman, Slikar Domenico Conti Bazzani, GorLtk III (l976), 192–97; StudG XLV, genn.-giugno 1977, pass.; G. Bradaschia, Andiamo insieme..., Gor. 1978, pass.; E. Košuta, L'epistolario di F. L. Savio (1801–1847)...; SBL IV, 114–16 z liter.; Enciclopedia monografica del F-VG III, Udine 1980, 1750–51; StudG LIII-LIV, genn.-dic. 1980, 135; GorLtk VIII (1981), 250; T. Brejc, Slikarstvo... Koper 1983, pass.; S. Tavano, Nuovi elementi sulla giovinezza di G. Tominz, Arte in Friuli. Arte a Trieste 7, Udine 1984, 93–110; P. Dorsi, Documenti.... Udine 1984, 111–33; Portraits pour une ville..., Paris, nov. 1985-juin 1986, 149, 150–57 in pass.; L. Tavano, Pala inedita di G. Tominz..., StudG LXIII, genn.-giugno 1986, 73–81; B. Marušič, Z zlatimi črkami, Trst 1987, 36–38 s sl.; M. Desilla, Un inedito di G. Tominz..., Udine 1988, 91–95; Srce in oko 1989, št. 1, 55.

V-č