Slovenski biografski leksikon

Tepina Marjan, arhitekt, strokovnjak za urbanizem in varstvo okolja, v Lj. r. 7. apr. 1913 živinozdravniku Lovru (gl. čl.) in Pavli r. Ješe ter živi tu. Osn. šolo 1919–23 in gimn. 1923–31 (z mat.) je obiskoval v Lj., kjer je od 1931 štud. na odd. za arhitekturo (tehn. fak.) pri J. Plečniku (SBL II, 372–6), 1936 dipl., nato stažiral pri Le Corbusieru v Parizu 1938–9. Na univ. je sodeloval v naprednih štud. vrstah, se 1941 priključil OF, 1943 pa odšel v partizane, tam urejal glasilo Naša vojska in bil 1944–5 načelnik ods. za gradnjo SNOS v Črnomlju. L. 1945 je T. po stal pomočnik min. za gradnje, od 1950–1 pom. preds. sveta za gradb. in komunalne zadeve, 1951–3 namestnik dir. zavoda za gospodar. planiranje, 1953–5 drž. sekretar za gospodarstvo (vse pri vladi SRS), 1955–7 preds. sveta za urbanizem in sekretar sekr. za urbanizem pri IS SRS, 1957–61 direktor zveznega zavoda za urbanizem, stanov. in komun. zadeve v Bgdu, 1961–7 preds. Mest. sveta Lj. in poslanec organizacijsko-polit. zbora skupščine SRS v Lj., 1967–71 gener. konzul v Trstu, 1971–5, ko je šel v pokoj, pa direktor Urbanist. inštituta SRS v Lj. — V l. 1961–3 je bil v svetu univerze v Lj. in preds. sveta fak. za gradb. in geodezijo, od 1970 pa je član: upravn. odb. in izvršn. sveta Skupnosti za varstvo okolja Sje, Jsl sveta za varstvo in razvoj človekovega okolja v Bgdu, Skupnosti društev arh. Jsle, uredn. odbora revije Urban Ecology (Amsterdam) ter delegat SFRJ v komiteju OECD (Organizacija za razvoj gospodarskega sodelovanja) v sekciji za probleme okolja v Parizu. Prejel je odlikovanja: 1947 red bratstva in enotnosti II. stopnje, 1951 za hrabrost, 1956 red dela I. stopnje, 1973 red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; 1973 kip ilegalca; zlato značko Urbanistične zveze Jsle.

Pred 2. svet. vojno se je udeležil mnogih javnih natečajev iz arhitekture in urbanizma (1939 1. nagrada za kopališče Kolezija, 1940 za dom radia Lj. in i.l. za dom onemoglih na Bokalcah), po vojni si je 1957 z B. Kalinom delil 1. mesto na javnem natečaju za spomenik partizanu borcu v Bgdu. Kot preds. mestnega sveta Lj. je vodil izdelavo 1. povojn. načrta za urbanist. razvoj Lj. (1965), organiziral mest. upravo (razdelitev na občine) ter sklenil trajna pobratenja med Lj. in mesti Parma, Pesaro (It.), Nottingham (Vel. Brit.), Bratislava (ČSSR) in Karl Marx-Stadt (Nem. dem. rep.). Od 1971 se posveča urbanizmu in varstvu okolja, o čemer je napisal več referatov za strok. posvetovanja (v Lj., na Bledu, v Dubrovniku in Mostarju); od 1972 predava na postdiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja na fak. za arh., gradb. in geodezijo v Lj. teorijo in politiko varstva okolja; 1976 je obranil doktorat znanosti z dis. Ekološki in sistemski pristop k teoriji urbanizma. — Delovne izkušnje in spoznanja je T. objavil v člankih s področja gradbeništva (mdr. Vprašanja naših dni 1950, št. 15; LdP 1955, št. 51; Delo 1962, št. 262), urbanizma (mdr. LdP 1950, št. 140; Ljudska uprava 1955, 487–9; Progres 1957, št. 8; Delo 1973, št. 46), komunaln. in stanov. gospodarstva (mdr. NRazgl 1960, 101–2 in 1974, 76 s sliko; Teorija in praksa 1967, 834–5). V knjigi Razsežnosti našega okolja. 1974 je obravnaval pojav onesnaževanja in razvrednotenja okolja s prostor., ekološkega, ekon. in futurološk. vidika, kakor tudi v predavanjih (Policentrična urbanizacija kot faktor region. razvoja, posvetovanje dežel SEV 1973 v Varšavi; Associated producers and nature, 1974 politehnika v Varšavi). — Prim.: osebni podatki; S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1914–1941. 1972, 226, 307, 384–6, 391–3, 404; Delo 1976, št. 43 (s sliko). *

Uredništvo: Tepina, Marjan (1913–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi691307/#slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine