Tepina, Marjan (1913–2004)

Tepina Marjan, arhitekt, strokovnjak za urbanizem in varstvo okolja, v Lj. r. 7. apr. 1913 živinozdravniku Lovru (gl. čl.) in Pavli r. Ješe ter živi tu. Osn. šolo 1919–23 in gimn. 1923–31 (z mat.) je obiskoval v Lj., kjer je od 1931 štud. na odd. za arhitekturo (tehn. fak.) pri J. Plečniku (SBL II, 372–6), 1936 dipl., nato stažiral pri Le Corbusieru v Parizu 1938–9. Na univ. je sodeloval v naprednih štud. vrstah, se 1941 priključil OF, 1943 pa odšel v partizane, tam urejal glasilo Naša vojska in bil 1944–5 načelnik ods. za gradnjo SNOS v Črnomlju. L. 1945 je T. po stal pomočnik min. za gradnje, od 1950–1 pom. preds. sveta za gradb. in komunalne zadeve, 1951–3 namestnik dir. zavoda za gospodar. planiranje, 1953–5 drž. sekretar za gospodarstvo (vse pri vladi SRS), 1955–7 preds. sveta za urbanizem in sekretar sekr. za urbanizem pri IS SRS, 1957–61 direktor zveznega zavoda za urbanizem, stanov. in komun. zadeve v Bgdu, 1961–7 preds. Mest. sveta Lj. in poslanec organizacijsko-polit. zbora skupščine SRS v Lj., 1967–71 gener. konzul v Trstu, 1971–5, ko je šel v pokoj, pa direktor Urbanist. inštituta SRS v Lj. — V l. 1961–3 je bil v svetu univerze v Lj. in preds. sveta fak. za gradb. in geodezijo, od 1970 pa je član: upravn. odb. in izvršn. sveta Skupnosti za varstvo okolja Sje, Jsl sveta za varstvo in razvoj človekovega okolja v Bgdu, Skupnosti društev arh. Jsle, uredn. odbora revije Urban Ecology (Amsterdam) ter delegat SFRJ v komiteju OECD (Organizacija za razvoj gospodarskega sodelovanja) v sekciji za probleme okolja v Parizu. Prejel je odlikovanja: 1947 red bratstva in enotnosti II. stopnje, 1951 za hrabrost, 1956 red dela I. stopnje, 1973 red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; 1973 kip ilegalca; zlato značko Urbanistične zveze Jsle.

Pred 2. svet. vojno se je udeležil mnogih javnih natečajev iz arhitekture in urbanizma (1939 1. nagrada za kopališče Kolezija, 1940 za dom radia Lj. in i.l. za dom onemoglih na Bokalcah), po vojni si je 1957 z B. Kalinom delil 1. mesto na javnem natečaju za spomenik partizanu borcu v Bgdu. Kot preds. mestnega sveta Lj. je vodil izdelavo 1. povojn. načrta za urbanist. razvoj Lj. (1965), organiziral mest. upravo (razdelitev na občine) ter sklenil trajna pobratenja med Lj. in mesti Parma, Pesaro (It.), Nottingham (Vel. Brit.), Bratislava (ČSSR) in Karl Marx-Stadt (Nem. dem. rep.). Od 1971 se posveča urbanizmu in varstvu okolja, o čemer je napisal več referatov za strok. posvetovanja (v Lj., na Bledu, v Dubrovniku in Mostarju); od 1972 predava na postdiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja na fak. za arh., gradb. in geodezijo v Lj. teorijo in politiko varstva okolja; 1976 je obranil doktorat znanosti z dis. Ekološki in sistemski pristop k teoriji urbanizma. — Delovne izkušnje in spoznanja je T. objavil v člankih s področja gradbeništva (mdr. Vprašanja naših dni 1950, št. 15; LdP 1955, št. 51; Delo 1962, št. 262), urbanizma (mdr. LdP 1950, št. 140; Ljudska uprava 1955, 487–9; Progres 1957, št. 8; Delo 1973, št. 46), komunaln. in stanov. gospodarstva (mdr. NRazgl 1960, 101–2 in 1974, 76 s sliko; Teorija in praksa 1967, 834–5). V knjigi Razsežnosti našega okolja. 1974 je obravnaval pojav onesnaževanja in razvrednotenja okolja s prostor., ekološkega, ekon. in futurološk. vidika, kakor tudi v predavanjih (Policentrična urbanizacija kot faktor region. razvoja, posvetovanje dežel SEV 1973 v Varšavi; Associated producers and nature, 1974 politehnika v Varšavi). — Prim.: osebni podatki; S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1914–1941. 1972, 226, 307, 384–6, 391–3, 404; Delo 1976, št. 43 (s sliko). *

TEPINA Marjan, diplomirani inž. arhitekture, doktor arhit. znanosti, hab. redni prof. Fak. za arhit., gradbeništvo in geodezijo (FAGG) U v Lj., družbeni delavec, publicist, r. 7. apr. 1913 v Lj., kjer živi. Oče Lovro, živinozdravnik, mati Pavla Ješe. Osn. š. (1919–23) in gimn. (1923–31) z maturo opravil v Lj., kjer je od 1931 študiral na odd. za arhit. Tehn. fak. in 1936 diplomiral v šoli prof. arh. Jož. Plečnika. Po diplomi je stažiral (1938–39) pri arhitektu-urbanistu Le Corbusieru v Parizu. Na U je kot član AD Triglav in preds. Zveze slušateljev Tehn. fak. aktivno sodeloval v naprednem študent. gibanju. 1941 se je priključil OF in po internaciji v Monigu (Treviso) ob kapitulaciji It. odšel v partizane v Gradnikovo brigado, prišel za kratek čas v štab Triglavske, poznejše 31. divizije 9. korpusa NOV in POS in bil tam 24. nov. 1943 v vasi Zakriž pri Cerknem soustanovitelj Partizanskega dnevnika, nato od 28. nov. 1943 vodja prop. ods. štaba IV. alpske cone, kasnejšega IX. korpusa, in ur. njunega glasila, Vojaškega vestnika, ter od avg. do konca okt. 1944 član propag. odd. Glavnega štaba NOV in POS Sje kot ur. njegovega glasila Naša vojska, za tem pa do konca vojne načelnik odd. za gradnje pri predsedstvu Slov. narodno-osvob. sveta (SNOS) v Črnomlju. Po osvoboditvi je opravljal razne javne in družbene funkcije: pomočnik min. za gradnje (1945–50), preds. Komiteja za komunalne zadeve (1950–51), namestnik dir. Zavoda za gosp. načrtovanje (1951–53), drž. sekretar za gosp. (1953–55), vse pri vladi SRS; preds. Sveta za urbanizem in sekretar republ. sekretariata za urbanizem (1955–57) pri IS skupščine SRS; dir. Zavoda za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve v Bgdu (1957–61); preds. Mestnega sveta Lj. in podpreds. organizacijsko-polit. zbora skupščine SRS (1961–67); generalni konzul SFRJ v Trstu (1967–71); dir. Urbanističnega inštituta SRS (1971–74); po upokojitvi 1975 preds. Sveta za varstvo okolja pri predsedstvu RK SZDL Sje. V letih 1961–63 bil v Svetu U v Lj. in preds. Sveta Fak. za gradb. in geodezijo; od 1970 član uprav. odb. in izvršnega sveta Skupnosti za varstvo okolja SRS, Jsl. sveta za varstvo in razvoj človekovega okolja v Bgdu, Skupnosti društev arhitektov Jsle, ur. odb. revije Urban Ecology (Amsterdam) ter delegat SFRJ v komiteju OECD v sekciji odb. za probleme okolja v Parizu. - Pred drugo svet. vojno se je udeležil številnih javnih natečajev iz arhit. in urbanizma, po vojni je 1957 z B. Kalinom delil prvo mesto na javnem natečaju za spomenik partizanu-borcu v Bgdu. Kot preds. mestnega sveta Lj. je organiziral izdelavo prvega povojnega urbanističnega načrta Lj. (1965), uredil mestno upravno razdelitev na občine in podpisal pobratenja z mesti Parma in Pesaro (It.), Nottingham (Vel. Britanija), Bratislava (ČSSR) in Karl Marx Stadt (NDR). Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije Ekološki in sistemski pristop k teoriji urbanizma (1976) in po habilitaciji za rednega prof. FAGG predava teorijo in politiko varstva okolja na FAGG, geografijo na Filoz. fak. in urejanje krajine na Biotehniški fak. Napisal je vrsto člankov, referatov in razprav s področja urbanizma in varstva okolja za jsl. in mednar. javnost. Predaval je na strok. posvetovanjih v Lj., na Bledu, v Dubrovniku in Mostarju, na posvetovanju dežel SEV 1973 v Varšavi in za Associated producers and nature na politehniki v Varšavi 1974. Prejel je vrsto odlikovanj in priznanj: Red bratstva in enotnosti II. stop., Red zasluge za narod III. stop., Red za hrabrost, Red dela I. stop., Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Kip ilegalca, Zlato značko Urbanistične zveze Jsle., Častno članstvo Skupnosti za varstvo okolja Jsle. - Bibliografija: Razsežnosti našega okolja (DZS 1971); Ekološki in sistemski pristop k teoriji urbanizma (doktorska disertacija 1975); Ekološka komponenta razvoja in planiranja, FAGG 1985; Urbanizem Ljubljane - Ljubljana urbanizma (natečajno delo), 1985; razni članki (Vprašanja naših dni 1950, LdP 1955, Delo 1962, 1973, Ljudska uprava 1955, Progres 1957, NRazgl 1960, TiP 1967).

Prim.: Osebni podatki (1989); SBL IV, 53; S. Kremenšek, Slov. študentovsko gibanje 1914–1941, Lj. 1972; Delo 1976, št. 43; PDk 26. dec. 1968.

Koren