Slovenski biografski leksikon

Šubic Štefan, podobar in slikar, r. 22. dec. 1820 v Hotovlji št. 4 v Poljan. dolini kmetu, mlinarju in podobarju Pavlu st. in Mariji r. Demšar, u. 9. jun. 1884 v Poljanah za rakom v grlu (Fr. Mesesnel 135), za jetiko (mrl. matice). Po osn. šoli v Poljanah se je učil podobarstva pri očetu, potem v Železnikih pri podobarju Jan. Groharju st., slikarstva pa sam. Znal je vsa podobar. opravila, razl. rezbar. tehnike, pozlatarstvo, slikanje na steklo. Nekaj let je vodil dom. delavnico, delal z bratoma (Janez st., Blaž, gl. članka), se po prvem zakonu 1840–3 brez otrok drugič por. 1843 z Ano Kisovic, imel 8 otrok. Na njenem domu Poljane 39 si je uredil prostorno delavnico, 1859 hišo precej povečal. Njegovi učenci: vseh 5 sinov, M. Bradaška (SBL I, 56), J. Grošelj, T. Klemenčič, I. Grohar (SBL I, 262–5).

Š. je delal v ok. 70 krajih: oltarne podobe: Zg. Gorje 1854, Magdalenska gora na Dol. 1860, clška stolnica 1864, Podcerkev 1866, Sred. Gameljne 1869, Stopiče 1876, Škrilje 1880, Tupaliče 1882, Šenčur pri Kranju 1884 (Brezmadežno končal Janez ml.); oltarje: 3 v ž. c. Poljane 1849–53; glavne: c. sv. Vida, Lučine 1854; p. c. sv. Tomaža, Zg. Bitnje 1853; s kipi (Pietà, sv. Magdalena, Veronika, Žal. M. B.; prižnica s slikami), Brezje v Poljan. dolini, vse 1862; ž. c. sv. Tilna 1871; sev. stranski, p. c. sv. Tomaža, Brode v Poljan. dol. 1862; skupina sv. Vida v glavn. oltarju, prižnico, več slik, ž. c. Preserje 1867–8; freske (sam ali s pomočniki): vsa notranjščina p. c. sv. Fr. Ksav., Železniki 1857; Zdenska vas na Dol. 1860; presbiterij in kapele (s sinom Janezom), Križna gora pri Ložu 1869; presbiterij, Brezje v Poljan. dol. 1871; vel. oltar p. c. sv. Roka, Lož na Notranj. ter strop in stene, Stari trg pri Ložu 1872; 2 stran. oltarja na steno, Ostrožno brdo pri Suhoniji, b. l. – Prenavljal: juž. stran. oltar, Brode v Poljan. dol. 1862; vel. oltar, Podcerkev 1869; table križ. pota, prižnico, krstni kamen, ž. c. Čemšenik 1876. Pod opravlj. delo se je rad podpisoval. – V Š-evi delavnici se je srečaval: baročni univerzalizem (izdelovanje celotne opreme za cerkve) in novo vzvišeno nazarensko idealistično pojmovanje slikar. ustvarjanja (gl. delo za dom. ž. c. – klopi, spovednice, oltarne podobe in delo te delavnice ali sinov, ki so se delavničinim vplivom odmikali, a nikoli pretrgali z njo vezi). Pri slikanju nabožnih podob je Š. rad uporabljal tuje predloge (zlasti Schnorr, Biblija; Führich, križev pot); posegel je tudi na področje posv. slikarstva (portret škofa A. A. Wolfa 1847).

Zapuščina: nekaj v Poljanah (zdaj št. 70); Loški muzej v Škofji Loki; NM (čez 100 listov z osnutki, načrti za oltarje, prižnice, okvirje, omare, drugo opremo; za slike: perorisbe, lavirane risbe, akvareli). – Prim.: mat. knj. (ŠkALj); ZD 1854, 128; 1855, 196; 1864, 239; 1866, 46; 1871, 316; 1874, 212; 1876, 20, 382; 1877, 259; 1878, 139, 332; 1884, 192, 258;1895, 184; LZ 1884, 440–1; Sn 1884, 207; 1886, 225; SN 1884, št. 134. Ujč.

Ujčič, Andrej: Šubic, Štefan (1820–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/#slovenski-biografski-leksikon (7. avgust 2014). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine