Šubic, Ivan (1856–1924)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Šubic Ivan, organizator obrtnega šolstva, naravoslovec, r. 12. okt. 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko kot edinec slikarju in podobarju Janezu st. (gl. čl.) ter Jeri r. Kisovic, u. 11. marca 1924 v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1863–7 v Škofji Loki, gimn. v Lj. 1867–75 (mat. 1875), študiral na Dunaju prirodopis in matem. (uspos. izpit 1881). Bil je suplent v Lj. 1881 v Mahrovi trg. šoli, nato na realki in gimn. ter 1888 dobil daljši dopust za študij na tehnološ. obrtnem muzeju na Dunaju, kjer je obiskoval nekaj časa tudi druge šole in umetn. akad. Avg. 1888 je postal v Lj. učitelj in vodja nanovo ustanovlj. strok. šole za obdelavo lesa ter strok. šole za umetno vezenje in šivanje, 1908 obrtnošol. direktor, po združitvi le-teh 1911 v Drž. obrtno šolo njen direktor in to ostal do smrti tudi še po priključitvi novo ustanovlj. višjih oddelkov za gradbeništvo in mehaniko ter po preureditvi (1920/1) v TSŠ. – Š. je bil lj. občin. svetovalec 1890–907 ter kot načelnik direktorija vodovoda in elektrarne sodeloval pri njuni gradnji; 1898–901 dež. poslanec za mesti Kranj in Škofja Loka; dolgoletni odbornik SM, od 1904 za Fr. Levcem načelnik knjižn. odseka ter predlagal izdajanje nekakega SBL, slov. tehn. slovarja (uresničila SAZU 1964), zgodovine tehnike in izumov (še danes nimamo); odbornik Osrednje komisije za izsuševanje barja; od 1904 nadzornik slov. obrtnonadalj. šol na Kranj., Štaj., Primorskem; 17 let konservator pri Osrednji komisiji za varstvo umetn. in zgod. spomenikov. Predlagal je 1919 vladi ustanovitev osrednje komisije za zadeve obrtn. pouka (1926 realizirano), bil od 1922 višji šol. nadzornik za trg. in obrtno šolstvo.

Š. je opravil na področju strok. lit. pionirsko delo in objavil še danes pomembne razprave: Lj. barje (Jber. OGymn. zu Lb. 1886, 1–19 s karto; ponat. Lj. 1886, 19 str. s petimi pril.; gl. A. K., LZ 1886, 697–9); Voda, s posebnim ozirom na pitno vodo in na lj. razmere (LMS 1887, 227–58); Fotografija (ib. 1889, 220–62), tu vpeljal potrebno terminologijo; Barve in njih uporaba v ornamentih (ib. 1891, 210–50), s prvimi slov. kemij. izrazi za barve; Gorenj. kotlina in lj. vodovod (ib. 1893, 173–219); Elektrika, nje proizvajanje in uporaba (I. 1897, II. 1898, čez 450 str.); nekaj splošnih člankov (LZ 1881, 610, 676, 731; 1882, 751–4; 1885, 27–30, 86–90); biografije: J. A. Scopoli in V. Plemel (LZ 1882, 305–9), Josipina Kwiatkowska (ib., 761–2), Hans Makart (ib. 1884, 700–3, 772), dr. Jos. Stefan (ZMS 1902, 62–85), prof. Simon Šubic (LZ 1903, 744–8); ocene: (LZ 1882, 430–2; 1883, 795–8; 1884, 568–72; 1885, 694–6); poročilo (ib. 1883, 328–9). – Prim.: osebni podatki; Bibl SM, kazalo; Pfeifer 58; Simonič 510; Jber. d. Staats-OberRealschule. Lb. 1884, 60, 78; Jber. OGymn. zu Lb. 1884, 62, 82; 1886 30; 1887, 22; 1888, 64; 1889, 61; J 1924, št. 62 (s sliko); 1944, št. 58; E. L., KCM 1925, 41–6 (s sliko na str. 43); Spominska knjiga 1888–938, 44–5 (vmes celostran. slika), 142; Kron 1936, 71 (s sliko); Slov. matica 1864–964. Lj. 1964, kazalo, slika na str. 301; Fr. Avčin, NRazgl 1969, 722. – Slika: medaljon v avli TSŠ (odkrit 25. jun. 1931, delo A. Severja). Črm.

Čermelj, Lavoslav: Šubic, Ivan (1856–1924). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi673295/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine