Štritof, Niko (1890–1944)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Štritof Niko, dirigent, prevajalec libretov, skladatelj, v Lj. r. 30. nov. 1890 prof. Antonu (gl. čl.) ter Viktoriji r. Juvan, in u. 22. jan. 1944. Obiskoval je osn. šolo 1896–900 v Kranju, klas. gimn. 1900–8 (mat. 1908) v Lj., se hkrati učil v GM klavirja 1900–3 (Klotilda Praprotnik), 1903–6 harmonijo, kontrapunkt (M. Hubad, SBL I, 357), 1903–8 še kompozicijo in klavir (Jos. Prohazka, ib., II, 585–6), 1901–8 violino (J. Vedral). Od 1909 je bil Š. korepetitor in kapelnik Dež. gled. v Lj., se hkrati vpisal na pravno fak. na Dunaju, jo absolv. 1913, med študijem igral violino in orgle v dvorni kapeli. V 1. svet. vojni je bil na srb. in italij. bojišču, 1918–22 poučeval v Lj. na GM klavir, harmonijo, partiturno igro. Po sporu z vodstvom zaradi pouka klavirja, ga je za preživljanje igral v kinu Dvor in kavarni Zvezda. V l. 1924–44 je kot kapelnik dirigiral opere SNG. – Š-ovo dirigiranje je bilo bolj intuitivno krojeno po spontanem navdihu, ne toliko plod predhodne razum. zamisli. Imel je dosti iznajdljivosti in humorja, kot umetniško markantna osebnost je mnogo prispeval k vzponu in razvoju SNG. – Bil je prvi slov. mojstrski prevajalec opernih libretov: Beg iz Seraja, Carmen (z O. Župančičem), Don Pasquale, Evgenij Onjegin, Jenufa, Knez Igor, La Bohème, La Traviata, Manon Lescaut, Madame Butterfly, Orfej in Evridika, Pikova dama, Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Sneguročka, Thaïs, Trubadur (s S. Samcem), Werther, Zaljubljen v tri oranže. Znal je globoko prodreti v bistvo originala in njeg. vsebino, imel pesniškega duha, znatno verzifikatorsko spretnost; krojil besede in ritem iz zvenenja melodije. – Kot skladatelj je Š. posvečal posebno pozornost folklornim motivom; mikale so ga pesmi obrobnih pokrajin slov. ozemlja. Neohranjene so mladostne kompozicije, izšle pa: Narodne. Po zapisih S. Vraza za glas in klavir (7 pesmi). GM 1930; O petelinu in treh kurah, za glas in klavir. Društvo slov. skladateljev 1956. Scenska glasba za dramo Antigona je ostala v zapuščini. – Prim.: r. matice (ŠkALj); Muzička enc., 2, 682; Repertoar 655; Mat. Bravničar, Operni dirigenti, Lj. nar. gled. v letu 1928, 76 (slika v pril. zadaj); GLLjO 1932–3, 15; 1940–1, 153–5; 1943–4, 164–6 (2 sliki); 1949–50, 61–5; S 1940, št. 25; 1944, št. 18 (s sliko); SN 1944, št. 4 (s sliko). – Slika: GLLjO 1952–3, št. 10, 224. Svc.

Sivec, Jože: Štritof, Niko (1890–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi670194/#slovenski-biografski-leksikon (15. september 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine