Slovenski biografski leksikon

Štoka Jaka, prosvetni organizator, igralec, pisatelj in knjigotržec (ni sorodnik Franca, gl. čl.), r. 5. jul. 1867 na Kontovelu pri Trstu ribiču in kamnoseku Antonu ter Mariji r. Mauri, u. 15. avg. 1922 v Trstu. Osn. šolo je obiskoval na Proseku-Kontovelu, kljub nadarjenosti se dalje ni šolal, pač pa se sam izobraževal (znal slov., ital. in nem.); po odsluženju voj. roka pri mornarici (dosegel čin podofic.), je v dom. vasi 1890 ustan. Gospodar. društvo, 1891 pa pevsko-prosv. društvo Danica, bil mu dobro desetletje pevovodja, igralec, režiser in organizator prosv. in gospodar. akcij (zgraditev gostiln. prostorov za društvo z dvorano in odrom – največji v tržaški okolici). L. 1891 je postal uradnik, nato solicitator in ravnatelj v odvetn. pisarni G. Gregorina (SBL I, 260) in E. Slavika (ib. III, 359), tu ostal do 1914, ko je odprl v Trstu edino slov. knjigarno (obstajala tudi po Š-ovi smrti) in izdajal oz. zalagal slov. knjige. Š. je 1902 dal pobudo za ustanovitev Dramat. društva v Trstu, bil njegov intendant, neumoren odrski delavec in je med prvimi dosegel, da so 1904 dobili Slov. v Nar. domu v Trstu gledal. oder in dvorano, 1907 pa ustanovili stalno slov. gledališče; v društvu je med 1891–907, čeprav amater, kmalu igral glavne vloge (Nande v Rokovnjačih) in postal režiser. Po 1907 je ostal še član gledal. odbora, a nastopal ni več. Ob 80-letnici društva Danica so na Kontovelu (pročelje stavbe Gospodar. društva) Š-u odkrili 31. avg. 1968 spomin. ploščo.

Š. je napisal več preprostih burk: Ne kliči vraga! 1905, 1908²; Trije tički. 1905, 1910²; Moč uniforme. Burka s petjem … 1909 (uglasbil Hrabroslav Vogrič); Mutasti muzikant. 1910; Anarhist. 1912; Lažizdravnika. 1923. Kot knjigarnar je 1916–33 izdajal žepni koledarček Vedež; 1918–9 Gospodinjski koledar; 1922–3 priročnik Hišni prijatelj in ju večinoma sam polnil s prispevki; založil je mdr. vojne zapise A. Resa (SBL III, 86) Ob Soči. 1916, 1917² ter prvo pesn. zbirko J. Lovrenčiča (ib. I, 682–3) Deveta dežela. 1917; I. Kleinmayr, Priročna slovnica ital. jezika. 1919; istega Ital.-slov. in slov.-ital. žepni slovar. 1920. – Odrske igre, ki sicer niso posebna slovstvena vrednota, so bile s svojo domačnostno, veselo vsebino in ljud., odrskim prijemom priljubljene v Trstu in okolici, pozneje tudi v Sji, poglabljale so ljubezen do odrske dejavnosti, dvigale nar. zavest med ljudstvom, ga izobraževale; bile so odraz dobe in slov. ljudi (kmečki očanci, obrtniki, občin. uradniki in oblastniki, agenti in žandarji) in so si našle in si še danes najdejo hvaležno občinstvo. – Prim.: SDL II, 163; E 1922, št. 193; M 1922, 287, 367–9 (s sliko); Vedež 1922; 1926, b. pag. (s sliko); GL Slov. gled. v Trstu 1967, 1–2 (s sliko); B. Gerlanc, Ob našem prazniku. 80-letnica … društva Danica … 1969, 1–12 (s sliko); Delo 1969, št. 324; PDk 1969, št. 203; Zaliv 1969, 202–4; Primorske novice 1970, št. 4; VMrb 1970, št. 244. Glc.

Gerlanc, Bogomil: Štoka, Jaka (1867–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668574/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine