Slovenski biografski leksikon

Štempihar Juri, pravnik, brat Iva (gl. čl.) r. 21. apr. 1891 v Kranju, živi tu. V Kranju je obiskoval osn. šolo in gimn. 1901–9, na Dunaju študiral pravo 1909–13, prom. 1914. Od nov. 1913 do marca 1915 je bil pravni pripr. pri dež. civ. sodišču na Dunaju, pri okraj. sodišču v Kranju in odvetn. kandidat pri očetu; 1915–8 služil v vojski, nato bil ponovno odvetn. kandidat pri očetu in pri dr. Ernestu Kalanu v Celju do 1925, tam 1925–7 pripr. upravn. sodišča za Sjo, 1927–9 okraj. sodnik v Preku (Dalmacija) in kot tak dodeljen v pravni in zakonodajni odsek zakonodajnega odd. min. za pravosodje v Bgdu (zadeve pravne pomoči) in 2 meseca za okraj. sodnika v Litiji; 1930–2 je bil sodnik okrožn. sodšča v Celju, 1932–6 v Lj., 1936 (dec.)–1945 (maj) pa pri apelacij. sodišču, kot tak febr.–nov. 1937 dodeljen Stolu sedmorice (odd. B) v Zgb, od marca 1944 pa okrožn. sodišču v Lj., stalni sodnik tega sodišča od okt. 1945 do odhoda na fak. 1946. Že kot sodnik je Š. sept. 1941 postal priv. docent za civ. in mednar. zasebno pravo na lj. pravni fak., ob bolezni ter smrti St. Lapajneta (SBL I, 618, u. nov. 1941) prevzel njegova predavanja; postal 1946 red. prof., predaval oba predmeta do upok. sept. 1964. – L. 1966 je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo.

Poleg civil. in mednar. zaseb. prava se je Š. ukvarjal tudi z avtor. pravom in s teh področij napisal: Zasebno pravo. Splošni del. 1944 (ocene: A. Štuhec, SP 1944, 212–21; A. Urbanc, J 1944, št. 135; J. Mohorič, S 1944, št. 149); Civilno pravo. Osnutek splošnega dela. 1951; Civilno pravo. Osnutek splošnega dela obveznosti. 1952 (ocena: B. Eisner, Zbornik pravnog fak. u Zgbu 1953, 149–56); Civilno pravo. Osnutek posebnega dela obveznosti. 1952; Uvod v mednar. zasebno pravo. 1953 (ocena: Cigoj, Jsl revija za međunar. pravo 1956, 185); Avtorsko pravo. 1960 (1961 Kidričeva nagrada; ocena: W. Mislej, Le Droit d’Auteur, Genève 1961, 134–5). Skripta: Navezovanje gospodar. pogodb v mednar. prometu. 1956; Osnove civilnega prava. 1–3, 1962; Osnove avtorskega iznajditeljskega prava. 1964. Članke je Š. predvsem objavljal 1927–39 v SP, 1955–62 pa v ZZR. – V času delovanja na pravni fak. je bil Š. med vodilnimi strokovnjaki na področju civiln., avtor. in medn. zasebnega prava. Pri študentih je bil priljubljen kot eden najboljših predavateljev. – Prim.: osebni podatki; person. mapa pravne fak. v Lj., št. 8067; ULj 125–6; 1969, 129–30; A. Finžgar, NRazgl 1961, 209–10; S. Cigoj, ZZR 1966, 1–11. Ry.

Rybář, Miloš: Štempihar, Juri (1891–1978). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi666618/#slovenski-biografski-leksikon (18. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine