Slovenski biografski leksikon

Šnuderl Makso, pravnik, politični delavec, publicist, leposlovec, r. 13. okt. 1895 v Rim. Toplicah ekonomu Alojzu in Ceciliji r. Pinter, živi v Lj. Po osn. šoli v r. kraju 1901–6 je obiskoval prve 3 razr. klas. gimn. v Celju, nato v Mrbu, 1914 mat. in študiral romanistiko na Dunaju; 1915 je bil vpoklican, v Galiciji in na poti v Albanijo pri torpediranju ladje težko ranjen; od nov. 1918 do sept. 1919 je služil kot častnik v vojski gen. Maistra (SBL II, 14–5); 1918 študiral pravo v Gradcu, ga končal v Zgbu (1921 prom.). Od 1921–2 je bil sodn. pripravnik in sodnik na okraj. sodišču v Mrbu, 1923 prešel v advokaturo in bil do 1929 pripravnik, po opravljenem odvetn. izpitu 1929 je odprl svojo pisarno, opravljal prakso do 1941, ko je bil marca mobiliziran; po kapitulaciji Jsle se je vrnil v Mrb, a se aprila i. l. umaknil z družino pred nem. zasledovanjem v Lj., jul. postal član vrh. plenuma OF (za skupino štaj. beguncev) in sodeloval na njegovih sejah; sept. 1943 je odšel na osvob. ozemlje Dolenj. in Bele krajine, bil član kočev. in črnomalj. zbora, izvoljen v AVNOJ, jeseni 1944 kooptiran v IOOF, kjer je postal pravni referent; marca 1944 preds. komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Preds. SNOS-a, dec. 1944 član iste drž. komisije v Bgdu, od apr. do sept. 1945 pa predsedoval drž. komisiji za vojno škodo. V l. 1945–63 je bil zvezni ljud. poslanec za mrb okraj, kot tak in kot pravnik-znanstvenik pa član, tajnik in 1954–63 preds. zakonodajnega odbora Zvezn. odbora zvezne ljud. skupščine, član oz. preds. še drugih skupščin. odborov. Š. je bil član jsl skupine Interparlamentarne unije v Ženevi in je sodeloval na sejah sveta, na kongresih v St. Moritzu 1946, Helsinkih 1955, Rimu 1955 in 1957, Dubrovniku 1956, Nici in Londonu 1958, Bruslju 1961 in mestu Brasilia 1962. Od dec. 1947 do marca 1969 je bil red. prof. za ustavno pravo na pravni fak. univ. v Lj., 1952–3 dekan, 1961–4 rektor, 1963–4 preds. skupnosti jsl univerz. L. 1956 izvoljen za rednega člana SAZU, 1961 za dopisnega JAZU v Zgbu. Odlikovanja in nagrade: Spomenica; nagrada AVNOJ-a za 1959; red republike z zlatim vencem (ob 70-letnici); red bratstva in enotnosti I. in II. stopnje; red zasluge za narod II. stopnje. Z referati se je udeležil kongresov Intern. polit. science Assoc. v Zürichu 1951, Stockholmu 1955; sodeloval na kongresih Združenja za Združ. narode v Köbenhavnu 1951, Svetovne federacije za znanstv. delavce v Moskvi; 1958 bil na študij. obisku na Kitajskem in v Mongoliji. Več let je bil podpreds. jsl združenja Internat. Law Association, London; jsl združenja Internat, political science Assoc., Paris; Société de Législation Comparée, Paris.

Š. je bil v l. 1913–4 član nar. organiz. Preporod, v času svojega bivanja v Mrbu pa se zelo aktivno udeleževal jsl narodn. in kult. življenja, poročal o kult. dogodkih, pisal dram. kritike (LZ 1928, 1929, 1930, dnevno časopisje), bil preds. Umetn. kluba, GM, deloval v Sokolu in Planin. društvu.

Iz svoje stroke je objavil knjige: Fašistično domobranski teror nad Slovenci. tisk. Triglav, NOV 1944; Dokumenti o razvoju ljud. oblasti v Sji. Lj. 1949; Zgod. ljud. oblasti. Lj. 1950; Vprašanje delegirane zakonodaje v FLRJ in pravni značaj ukaza. 1951; Ustavno pravo FLRJ. I. 1956, II. 1957; Naš državljan, njegove pravice in dolžnosti. 1961 (Preš. družba); Ustav u svetu i kod nas. Bgd 1961; Družbena in polit. ureditev Jsle. I–III, 1961, (z M. Strobl, skripta); Temeljna listina. 1962 (zbirka Kozmos 4.); Politični sistem Jsle. 1964 (skripta), 1965² (knjiga); Osvobojene meje … 1968; razprave in članke s področja ljudske oblasti, mdr.: Sudsko pravo za vreme NOB u Sji (Arhiv 1948, 120–5); Razvoj materialnog krivičnog prava u NOB Sje (ib., 581–7); Odluka AVNOJ-a o federaciji (ib. 1953, 292–7); Dve deklarativni normi naše ustave (ZZR 1950, 161–214, tudi p. o.); Ob odkritju spominske plošče na Suhorju (Pravnik 1954, 173); Slov. odvetniki v NOV (ib. 1968, 504–12); Pomen plenuma OF z dne 16. sept. 1941 za takratni razvoj (Ljubljana v ilegali. II. knj. 1961, 386–97); OF slov. naroda – država v državi (NRazgl 1966, št. 9); ustave: Nar. odbori – jedini organi drž. vlasti u administrativno-teritorijalnim jedinicama (Arhiv 1949, 289–98); Povodom nekih državnopravnih rasprava (ib. 677–84); Suverenitet prema Ustavnom zakonu (ib. 1953, 17–22); O sistemu organizacije društva u Jsli (ib. 1956, 277–88); Federalizem soc. demokracije (Pravnik 1954, 93–109); Pravni značaj ustav naših republik (ib. 1957, 100–7); O državnosti NRJsle (Anali 1957, 147–55); O izvirih pravic človeka (ZZR 1959, 179–96); Caracteristiche principali dell’ ordinamento dello Stato e della società Jugoslava (Bilten univ. v Trstu 1960); Teze o nekim pitanjima iz novog ustava (Zbornik pravnog fak. Zgb 1965, 104–9); Souveraineté et autogestion, (La Constitution Yougoslave. Paris, Ed. Cujas 1966, 19–29); polit. predstavništva: Vloga in naloge predstavn. organov in upravno delovanje (Ljud. Upravljanje. 1956, 458–65); Predstavn. organi in delovanje družb. organizacij (ib., 465–72); Razvoj skupštinskog života (Dnevnik, N. Sad, 1960, št. 5070); bojev za sev. mejo: prisp. v članku Vojaški upori v Mrbu jul. 1919 (Dialogi 1968, 97–100); Social. polit. osnove boja za Mrb in Štaj. Podravje v l. 1918–9 (ib., 553–62); Srpski vojnici – ratni zarobljenici u borbi za sev. granicu Sje 1918 god. (Politika, Bgd 1968, št. 19799–800); Boji za sev. mejo Sje in Jsle (Prešernov koledar 1969, 35–44); za UNESCO je 1953 napisal La participation de la femme à la vie politique en Yougoslavie (z Jov. Djordjevićem in Nedo Božinović), delno obj. v knjigi: Maurice Duverger, La participation des femmes à la vie polit., 1955; za Universitätszg, Regensburg 1967, št. 5 Die neueste Entwicklung des jugosl. Verfassungsrechtes; za zvezno skupščino O enakopravnosti jezikov narodov Isle pri delu najvišjih zveznih organov. Bgd 1967; pisal poročila in kritike v revije Arhiv (1950, 1952, 1954, 1956), NRazgl (1968, št. 5), Pravnik (1950, 1953, 1966) idr.; predaval je na IX. seminarju Univerza danes, v Dubrovniku 1964 (Doprinos univ. k ideji miru, v angl.); na seminarju študentov iz ZDA v Zadru 1963, v Grobljah 1965 idr. (Our Common Aims). – Š. se je tudi leposlovno uveljavljal, z nekaj pesmimi že v dij. listu Beseda (1910–2, psevd. Arkadij, Skovik), Zrnju (1921), Mrb klopotcu (1926–8), priobčeval novele v LZ (1928–9) ter izdal knjige: Človek iz samote. Novele. Mrb 1929 (gl. S 1929, št. 276); Izgubljena zemlja. Roman. Mrb 1932; Od polnoči do polnoči. Novele in povesti. Lj. 1947. Pravljica o rajski ptici. Drama (LZ 1930, 459 sl., upriz. v Lj. in Mrbu 1930, gl. J 1930, št. 232); Lopovščine. Trije skeči (upriz. v Mrbu 1937, gl. SN 1937, št. 274; Lj. 1938 in Ptuju 1937–8); prevedel Molièrovega Skopuha (Mrb 1922) in A. Strindbergovo pravljico Peterček (Mrb 1925), ocenjeval dram. predstave (LZ 1928–9) in napisal scenarij Srce svobode. 1951 (odlomek NOja 1952, 561–5, nagradila OF); popotne spomine o Mongoliji SPor 1958, št. 214, 217, 266–7) in Kitajski (ib. št. 190, 195; NRazgl 1958, št. 18, 19). – Prim.: osebni podatki; SDL II, 159; ULj 124; 1969, 128–9; SBibl 1945–; LAZU 1958, 37–8 (s sliko); Pravna bibliogr., Bgd 1959; Delo 1961, št. 178 (s sliko); 15 let bibliogr. o NOB Slovencev 1945–59, Lj. 1962, 407–9; Delo 1965, št. 279 (s sliko); Dialogi 1965, 545–6; LDk 1965, št. 278 (s sliko); NRazgl 1965, št. 20 (s sliko); VMrb 1965, št. 236–7 (s sliko); Slov. književnost 1945–65. I, 1967, 277; Pravnik 1968, 510, 513; V. Vuk, Dialogi 1969, 87–96, 143–51 (Leposl. delo M. Š-a). – Slika: F. Stiplovšek, NG 1928, 168; A. G. Kos, 1965. L. U.

Ude, Lojze: Šnuderl, Makso, akademik (1895–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi660761/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine