Šlajmer, Edvard (1864–1935)

Šlajmer Edvard (Edo), pionir slovenske moderne kirurgije, r. 8. okt. 1864 v Čabru sodniku Ferdinandu in Emiliji r. Kerner, u. 23. dec. 1935 v Šentvidu-Lj., pok. V Lj. na Navju. Po mat. 1882 na hrv. gimn. na Reki je Š. študiral v Gradcu medic. (prom. 23. jul. 1888), se specializiral za kirurgijo in bil asistent na kliniki (prof. Ant. Wölfler); od 16. jan. 1891 pa v Lj. na kirur. odd. dež. bolnišnice. Tu je nadomeščal s pravico nasledstva primar. Franca Fuxa, po njegovi smrti 1892 postal sam primarij in vodil kirurg. odd. do upok. na lastno prošnjo 1911. Vmes je 1895 postal dež. sanit. svetnik za Kranjsko, 1907 dobil naslov vlad. svetnika. Po upok. se je posvetil privatni praksi, med balkan. vojno 1912–3 pomoči Srbom in Bolgarom, med 1. svet. vojno pa vojni kirurgiji, 1929 se preselil v Šentvid.

Š. je predaval, demonstriral svoje primere na mesečnih skupščinah društva zdravnikov na Kranjskem in zboru liječnika Hrvatske in Slavonije (LV 1899, 385–6, 401; 1900, 128, 247–8, 392; 1901, 70, 131, 255, 307, 401–4, 450–1, 500–2; 1902, 76–7, 143–4, 231, 305–9; 1903, 58, 60, 62, 67, 287–8, 376–7, 378; 1904, 36, 88–90, 337, 338; 1905, 26, 27, 29. – Gl. Logar Iv., ZstV 1953, 255; 1954, 122–3, 183, 248; 1955, 367–9). – Objavil je strok. članke v publikacijah: Zbl. Gynäk, 1895, 472–9, 479–81; Wien. klin. Wschr. 1889, 998–9; 1890, 8–9, 28–31, 66–73, 91–2, 377–9, 400–4, 674–6; 1893, 213–6; Wien. med. Wschr. 1900, 562–7; Arch. klin. Chir. 1898, 893–923; Rad sbora liečnika kraljevina Hrvatske i Slavonije prigodom proslave 25-godišnjice njegovog obstanka. Zgb 1899. 25–33 (s slikami), 120 (s slikami); Bruns’ Beitr. klin. Chir. 1910, 1–16; LV 1894, 141–7 (3 slike); 1901, 11–4, 37–41; 1902, 305–9; 1904, 153–9; 1905, 48–53; 1910, 49–63, 117–34, 310; 1913, 171–7; 1928, 1467–70; Srpski Arhiv celok. lek. 1913, 137–45; ZdrV 1934, 457–8. – Š-ja je posebno veselilo »mejišče med kirurgijo in interno medicino«. Po njegovih načrtih so zgradili v Lj. novo dež. bolnico (Zaloška c.), vzor drugim v Avstriji; Š. je tu uvedel nove kirur. tehnike v smislu moderne asepse, nove operativne metode, rentgen; trebušne operacije so postale vsakdanjost. Že v Gradcu je užival svetoven sloves kot izvrsten operater (posebnost kirurgija lobanje), veljal je kot avtoriteta tudi za ves slovan. jug.

Bil je član: od 1891 društva zdravnikov na Kranj. (1898–901 predsed.); od 1895 dopisni, od 1930 redni Zbora liječnika Hrvatske i Slavonije v Zgbu; društev v Pragi: od 1906 Spolka českých lekařů, 1927 češko-slov. kirur. in ginekološkega; 1911 c. kr. najviš. sanit. sveta na Dunaju; nemških (Deut. Ges. f. Chirurgie, f. Orthopädie, Röntgenges.); Internac. združenja kirurgov v Bruslju; častni član: od 1901 Srp. lekar. društva; častni meščan lj. od 1914. Dobil je: 1898 viteški križec Fr. Jožefovega reda, red Sv. Save (1905 3. st., 1912 2. st.), 1913 društveni križec srb. rdeč. križa. V Lj. je postal prof. kirurgije h. c.; ob Leonišču so postavili njegov kip 18. maja 1939 (Zdenko Kahn; v bron vlil Fr. Mostar); Staro pot so preimenovali v Šlajmerjevo ul. – Prim.: r. matice Čabar; J 1924, št. 241; 1939, št. 115; Glasila Zdravn. zbornice za drav. banovino 1930, 173–6 (s sliko); 1935, 62–3; LV 1936, 140 (s sliko), 501; ZdrV 1936, 1–6 (s sliko), 82; 1938, 35–6; 1939, 188–9 (s sliko), 248–51; ZstV 1958, 474–6; Bibliografija medicin. lit. i graničnih područja … 1938, 1. sv. 1876–1937, str. 65, 71, 73, 74, 77, 79, 81, 88, 103, 122, 126, 234, 159, 161; Bibliografija srp. zdravstv. književnosti. 1957–1918. Bgd 1947, 20; ZstV 1958, 474–6; Biographisches Lexikon d. hervorragenden Aerzte der letzten fünzig Jahre. 1962, 2. Bnd., 1466. S. G.