Slovenski biografski leksikon

Škerlj Amat (Ljubivoj) klas. filolog in prevajalec, r. 28. apr. 1878 v Črnomlju sodn. avskultantu Ivanu in Ani r. Trdina, u. 10. febr. 1927 v Gotni vasi pri Nov. mestu. Obiskoval je 1888–96 gimn. v Nov. mestu, študiral 1896–900 klas. filol. na Dunaju in v Gradcu ter služboval od 1901 do svoje smrti na novom. gimn. (suplent, prof. in od 1921 ravnatelj). Dijake je vnemal za vrednote antič. humanizma, preganjal okorne šol. prevode, lat. klasikom »slačil rimsko togo in jih odeval v slav. obleko«. Organiziral je tudi dij. dram. in glasb. prireditve; pisal o reformi sred. šole (Demokracija 1919, 90–8), v rkp. pa zapustil več izvirnih pesmi ter prevod W. Buschovih humorist. pesnitev Max und Moritz ter Hans Huckebein. Veliko si je prizadeval za dvig kmetijstva v novom. okolišu, bil dolga leta obč. odbornik v Šmihelu, 1913 pa samostojno, a brezuspešno kandidiral v kranj. dež. zbor.

S posebno ljubeznijo je Š. slovenil Horaca. Te prevode (izbor) je po Š-evi smrti ob 2000 letnici Horacovega rojstva z neznatnimi popravki izdal 1935 A. Sovrè (SBL III, 414–6): 3 satire (I 1, 6, 9), 4 pisma (I 2, 4, 6, 10), 5 liričnih pesmi (I 9, 11; II 3; III 21; IV 7) in dodal še 3 lastne prevode (popravi navedek v: Svet. književnost I., 1962, 123–8: prevod satire II 6 ni Š-ev, ampak Sovretov). Š. je Horacove heksametre (verj. po Wielandovem zgledu) prevajal v jamb. enajstercih, vendar s takšno natančnostjo in pieteto do izvirnika, da je ostalo celó število zlogov skoraj nespremenjeno (Sovrétovi prevodi presegajo izvirnik za eno tretjino), jih nadrobno izpilil in obogatil z nekonvencionalnimi, včasih naravnost impresionistično drznimi rimami; jezik kaže izrazno sorodnost s Kettejevo melodioznostjo in Župančičevo klenostjo. Ta prevod, čeprav droban po obsegu, je ena najbolj uspelih prepesnitev iz antike v slovenščino. – Prim.: J 1927, št. 37, 38 (s sliko); J. J. ( = Janko Jarc), J 1928, št. 37; A. Sovrè, Predgovor v: Q. Horatius Flaccus, Izbor iz satir in pisem. Lj. 1935, 3–4; o. ( = B. Borko), J 1935, št. 251; td ( =T. Debeljak), S 1935, št. 262; R. Ložar, Č 1935–6, 289–302; K. Gantar, Horac, Pesmi. Mrb 1966, 123–7. Gtr.

Gantar, Kajetan: Škerlj, Amat (1878–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi653974/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine