Šantel, Henrika (1874–1940)

Šantel Henrika (Henrieta), slikarka, sestra Avguste ml. (gl. čl.), r. 17. avg. 1874 v Gor., u. 15. febr. 1940 v Lj. Po osn. šoli v Gor. in prvem slikar. pouku pri materi je študirala v Münchnu 1891–5 na žen. akad. (prof. F. Fehr, L. Schmid-Reutte, F. Hagenbart), 3 sem. na zasebni šoli slikarke A. Hillermann, zadnjikrat 1907–8, in pol leta na Dunaju (prof. L. Michalek). V Gor. je po materi prevzela vodstvo slikarske šole (med učenkami akvarelistka M. Rojic, SBL III, 127–8). Med 1. svet. vojno na begunstvu, se je Š. 1920 preselila v Mrb k sestri Avgusti ml., tu slikarstvo učila zasebno, po preselitvi 1929 z materjo v Lj. pa na umetn. šoli Probuda.

Š. izhaja iz tradicije münchenskega pleneristično svežega realizma. Njen slikar. način se od akademske tradicije ni oddaljil, le nevtralna sivina in zadržana poteza na zgodnjih delih sta se umaknili odločnejši barvitosti in kontrastneje razporejeni svetlobi. Slikala je cerkv. slike, kopije ali svobodne transpozicije tujih slikar. predlog, mdr. za: Štandrež pri Gor.: sv. Andrej, veliki oltar, kopijo Fürichovega križevega pota (med 1. svet. vojno uničeno); Cervignano (Furlanija): sv. Ana, sv. Lucija; Most na Soči: Mati božja, sv. Rok., sv. Boštjan. — V olju, pastelu in akvarelu pa še: portrete (Portret deklice 1904, Lastna podoba 1914), zlasti kvalitetne miniaturne portrete, in pokrajine — pri njih oslabita vsebinsko romantično razpoloženje in meščanska reprezentančnost, ko uveljavi avtorica svoj stvarni pogled na upodobljenca ali naravo; žanrske motive (Deček z oranžami 1908), ki so jo vedno pritegovali, prizor je umirjen, največkrat intimen; tihožitja, odkrivajoč v največji meri prefinjeno, od kritike lepo sprejeto slikarsko kulturo; kopije starih mojstrov, narejene v Münchnu, Benetkah, na Dunaju, razodevajo znanje in skrbnost; nar. noše. Njena dela so v Lj. (Mest. muzej, NarG) in Zgbu (ModG). Razstave (najpogosteje s klubi: Grohar, Likovne umetnice Jsle, Lada): Bgd: I. jsl umetn. 1904, 1922, 1930, 1938; Celje 1931; Čačak 1965; Hodonin 1924; Lj.: Jp, I. slov. umetn. 1900; 1909, 1910, 1912, 1921, 1931, 1935, 1937, 1938 (žen. mala antanta, še po Jsli, ČSR, Romuniji), 1939–40; Velesejem 1927, 1931; NarG 1965; Mrb 1922–4; München 1909; Sofija 1906; Trst, I. slov. umetn. 1907 (4 akte, tedaj pri nas še redka razstavna tema); Zgb 1930, 1932, 1938; Nova Gor. 1970. — Katalogi: Memorial I. jsle razstave 1904, Čačak 1965 (z repr.); La petite entente des femmes, Bgd 1938 (z repr.). — Prim.: LKU 63–4 (z repr.); Thieme-Becker XXIX, 428; A. Aškerc, LZ 1900, 677; Jos. Regali, DS 1909, 374; Vladimir Levstik, LZ 1909, 526; Styriacus, NDk 1924, št. 200; SŽ 1926, 74–5; K. Dobida, LZ 1935, 475; S. Mikuž, S 1938, št. 60 a; 1940, št. 38 (s sliko); DS 1939, 612; 1940, 187; J 1940, št. 38 (s sliko); A. Juteršek, Lik. revija 1962–3, št. 4–5, 6; K. D., ELU IV, 1966, 360; Delo 1970, št. 248 (s sliko). — Slika: Lastna podoba 1914; 1938 (repr. F. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 111), obe last družine Š., Lj., Teslova 12. Čopič