ŠANTEL Henrika (Henrieta, Jeti), slikarka, r. 17. avg. 1874 v
Gor., u. 15. febr. 1940 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), fizik in matematik, mati
Avgusta r. pl. Aigentler (gl. čl.), slikarka. Osn. š. v Gor. Po prvem slikarskem
pouku pri materi se je vpisala na žen. akad. v Münchnu (1891–95, prof. F. Fehr, L.
Schmidt-Reutte, F. Hagenbarth), nato 3 semestre na zasebni š. slikarke A.
Hillermamn (v presledkih do 1907–08), 1 sem. na Dunaju (prof. Michalek). Nato je v
Gor. nasledila materi pri poučevanju risanja na Viš. dekl. zavodu (med učenkami
tudi slikarka Melita Rojic, gl. PSBL III, 220–21). Med prvo svet. vojno je sledila
družini v begunstvo, 1920 se z materjo in sestro Avgusto preselila v Mrb. Zasebno
je učila slikarstvo, 1929 pa se je z materjo preselila v Lj., kjer sta si na Mirju
kupili hišo. V Lj. je nadaljevala s poučevanjem na umet. š. Probuda. Pri Henriki
Š. se je učil akvarelnega slikanja tudi slikar Lojze Perko. Delovala je v umet.
klubih Grohar (tudi ob ustanovitvi), Lada, razstavljala večkrat v okviru umetnic
iz držav članic Male antante. Na I. jsl. razst. v Bgdu 1904 jo je kralj Peter
odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Na razst. slov. umet. v Gor. 1912 v
stanovanju dr. A. Dermote je razstavila 13 del (med temi Pri kavi, Portret matere,
kopijo Težke poti Fritza von Uhdeja). Slikarstvo Š-ove se je oplajalo pri
münchenskem pleneristično obarvanem realizmu. Slikala je v olju, pastelu,
akvarelu, izdelovala tudi miniature na slonovo kost. Posvetila se je predvsem
figuralnemu slikarstvu, bila dobra v portretu, pa tudi v tihožitju. Njen opus
obsega cerkvene kompozicije (npr. sv. Andrej in Križev pot po Fürichu, Štandrež
pri Gor.; sv. Ana, sv. Lucija, Cervignano; Marija, sv. Rok, sv. Boštjan, Most na
Soči; Kožbana), pokrajine, tihožitja, žanrske motive (Deček z oranžami 1908),
portrete (Portret deklice 1904, Avtoportret 1914, Portret slikarke E. Piščanec, o.
pl.). Veliko kopij je izdelala v Münchnu, na Dunaju in v Benetkah. Njena dela
hranijo zasebniki, Mod. gal., Zgb, Mestni muzej in Nar. gal., Lj., GorM, N. Gor.
(Portret sestre Danice, o. pl.; Bovec, akvarel, 1925). Š-ovo je portretirala Elda
Piščanec 1935. - Nekaj razstav: I. jsl. umet. razst., Bgd 1904; Sofija 1906; I.
slov. umet. razst., Trst 1907 (razst. 14 slik); München 1909; Gor. 1912 (v
stanovanju dr. A. Dermote); V. jsl. umet. razst., Bgd, od 7. jun. 1922 (kot
članica skupine Grohar, Mrb.); Hodonin 1924; Božična razst., Jakopičev pav., Lj.,
dec. 1926; Kazinska dvorana, Mrb., 24. nov. - 3. dec. 1929 (razst. Tihožitje); Bgd
1930; Kult. razst. Jul. krajine, Pav. Cvijete Zuzorića, Bgd, 27. apr. - 17. maj
1930; Razst. likovnih umetnic, Umet. pav., 19. - 30. okt. 1930, Zgb; Celje 1931;
IV. razst. umetnin na lj. velesejmu, 30. maja - 8. jun. 1931, Lj. (razst.
Tihožitje, Oranže, Plener); Razst. Kluba lik. umetnic v Lj., Jakopičev pav., 30.
avg. - 21. sept. 1931; Žena v slov. umetnosti, velesejem, 3. - 12. sept. 1932,
Lj.; Zgb 1932; Umet. razst. Krke, Jakopičev pav., 11. dec. 1932 - 2. jan. 1933,
Lj.; I. pomlad. razst. društva lik. umet. Dravske banovine, Jakopičev pav.,
maj-junij 1934, Lj. (razst. Gorenjsko zatišje, Belokranjsko zatišje); Zgb 1938;
Bgd 1938; Memorial I. jsl. umet. razst., Nar. gal., 8. okt. - 2. nov. 1965, Lj.;
Čačak 1965; Slikarji Šantli, GorM, jun. - sept. 1970, N. Gor.; Podobe otrok v
preteklosti, Nar. gal., Lj., 12. dec. 1979–30. mar. 1980 (razst. Deček z oranžami,
Rdečelasa deklica).
Prim.: LZ 1900, 677; 1904, 637; 1909, 526; DS 1907, 527;
1909, 374; A. Res, Intimna razstava v Gor., Čas 1912, 389–91; LKU 63–64; NDk 1924,
št. 200; J. Mal, Zgod. umet. pri Slov., Hrvatih in Srbih, Lj. 1924, 39; SŽ 1926,
74–75; LZ 1927, 319; 1935, 475; Thieme-Becker XXIX, 475; S 13. mar. 1938; 1940,
št. 38 s sl.; DS 1939, 612; 1940, 57–59, 187; J 1940, št. 48 in št. 324; Cossar,
Storia, 454; Stelè, Umetnost 1960, 98, 111 s sl.; Šijanec, 71; Likovna revija
1962–63, št. 4–5, 6; ELU IV, 1966, 360; Cevc, Slov. umet., 360; Slik. Šantli,
GorMuz., jun.-sept. 1970, N, Gor. (razst. kat.); Delo 1970, št. 248; NRazgl 28.
avg. 1970; 486; Menaše, st. 2093; SBL III, 578; Podobe otrok v preteklosti, Nar.
gal., Lj. 12. sept. 1979 - 30. mar. 1980 (razst. kat.); La cultura slovena nel
Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa
di Gorizia, ott. - nov. 1986), Gorizia 1988, 106.
V-č
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine