Slovenski biografski leksikon

Svetina Miran, ihtiolog, r. 11. avg. 1919 v Lj. svetniku direkcije Jsl drž. žel. Lovru in Dragi r. Orožen, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1925–9 v Zgbu in Bgdu, gimn. (1937 mat.) in pravo v Bgdu, 1949 dipl. v Lj. Jun. 1942 je bil aretiran, od febr. 1943 na prisilnem delu v Bgdu, avg. 1944 pobegnil in delal kot aktivist OF za Srbijo (mobiliziral slov. izseljence v vzh. Srbiji za V. krajiško divizijo), dec. 1944 do marca 1945 bil propagandist v VŠ NOV in POJ, nato do osvoboditve knjižničar generalštaba JLA, tedaj je uredil prvo slov. štev. vojaške revije Front. Maja 1945 je bil premeščen h komandi mesta Mrb kot načelnik Agitpropa MO OF, organiziral prve kult. prosvetne prireditve; i. l. obiskoval tečaj in opravil izpit na upravno-polit. šoli Nar. varnosti Sje, julija bil izvoljen za odbornika, nato za tajnika IO MLO, 1946 načelnik odd. za izgrad. ljud. oblasti in pomočnik tajnika okrož. odbora v Mrbu; 1947 imenovan za predavatelja na upravno-polit. šoli v Lj., 1948–53 vodja skupine za obč. ljud. odbore pri komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljud. oblasti LRS, 1950 opravil izpit iz upravno-polit. stroke pri komiteju za zakonod., 1953–61 pomočnik dir. in vodja ribiškega odd. uprave drž. lovišč Sje, od 1961 tajnik, nato pomočnik dir. ter vodja vivarija v Inšt. za biol. na univ. v Lj. — S. je bil 1952–60 podpreds. Ribiške zveze Sje, 1955–60 član IO združenja sladkovodnega ribištva Jsle, 1954–63 član, podpreds. in preds. komiteja za sladkovodno ribištvo gener. sveta za ribištvo v Sredozemlju pri FAO v Rimu, od 1960 je član evrop. posvetovalne komisije za sladkovodno ribištvo, ib. — Ribiška zveza Sje je S-o 1960 odlikovala z redom I. stopnje in več tujih ribiških organizacij ga je imenovalo za čast. člana.

S-ovo javno in strok. delo je usmerjeno v razvoj sladkov. ribištva, terminologije in ihtiologije. L. 1952 je izdelal predlog za uvedbo samoupravne ribiške organizacije, za ustanovitev ribiških družin, okraj. zvez in Ribiške zveze Sje; vodil je obnovo ribogojnic v Bohinju in Kobaridu, izgradnjo novih v Obrhu, Gameljnah in Trenti, sodeloval pri graditvi le-teh pa ribiških organizacijah (Besnica, Bled, Dvor, Frankolovo, Lučnica, Prečna, Šmihel ip.), 1955 bil iniciator in organizator prve nasaditve lipana (Thymallus thymallus) v kraške vode (Obrh, Unec), čeprav so drugi spočetka načrtu nasprotovali; zdaj je Unec priznan kot najboljše gojišče v Evropi; 1956–7 sodeloval pri poskusnih nasaditvah sulca (Hucho hucho) v Franciji, Belgiji, na Švedskem in v Švici, poskusi so povsod, razen v Belgiji, uspeli. Na mednar. zasedanjih je poročal o vzreji, varstvu in razširitvi življ. prostora salmoidov (Monaco 1954, Istambul 1956, Rim 1958, Dublin 1960, Scharfling am Mondsee 1962, Madrid 1963). — Napisal je knjige: Ribe in ribolov v slov. vodah. Rib. priroč. Lj. 1960, 128 str, s slikami (soavtor Fr. Verce), 1969² popravljena in izpopolnjena, 250 str.; Priročnik za strok. izpite ribogojcev. 1960 (skripta, tehnol. in sistem. del); Synopsis of biological data of Hucho hucho (L.). Rim 1962 (Fish. Biol. Synopsis FAO); Fischer and Fischerei in Südtirol. Bozen 1964; objavljal članke in razprave v dom. revijah: Ribič (1952 –), BiolV (1968, 103–14 Dinamika rasti sulca Hucho hucho [L.]), Ribarstvo Jsle (Zgb), NRazgl (1963, 396–7), od 1950 dalje v inozem.: Au bord de l’eau, Plaisirs de la pêche, Toute la pêche (vse Pariz), Petriheil (Zürich), Schweizer Fischerzg (Bern), Le pêcheur belge (Bruxelles), mdr.: L’ombre commun et son élevage, Bull. Soc. Zool., Antwerpen 1961, št. 1, 1–7; Saumon du Danube le Huchon, ib. 1964, št. 3, 87–92; Ueber die Morphologie, Oecologie, Fortpflanzung in der Natur and künstliche Vermehrung des Huchens, Allg. Fischerzg, München 1961, št. 86, 644–50; Der Huchen hat sich in Frankreich gut eingebürgert, ib. 1967, št. 92, 337–8; Le Huchon et son acclimatisation en Haute Savoie, Bull. Fr. Pisc., Paris 1964, št. 212, 77–85 (z L. Blanc in P. Vivier) idr. — Psevdonim Rimis. — Prim.: Ribič 1969, št. 7–8, 199 (s sliko); Delo 1969, št. 293. Adč.

Adamič, France: Svetina, Miran (1919–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635363/#slovenski-biografski-leksikon (22. januar 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine