Sturm, Jožef (1858–1935)

Sturm Jožef, prosvetni delavec, slikar, politik, na Dunaju r. 20. apr. 1858 in u. 8. dec. 1935. Oče Gregor, nazadnje postajenačelnik tovorn. kolodvora Dunaj-Matzleinsdorf, doma iz Poljč na Gorenj. in brat tamkajšnj. veleposestnika in vin. trgovca Valentina, je ostal zaveden Slovenec in tako vzgojil tudi sina; materino ime neugotovljivo. Po končani realki v Karlovcu je S. obiskoval na Dunaju 1878–80 Šolo za umetnost. obrt (Avstr. muzej za umet. in industr.), 1880–2 pa AUU, tu opravil 28. jun. 1884 uspos. izpit iz risanja za pouk na sred. šolah. Bil je 1884–5 asistent na dunaj. realkah (III., XV. okraj), od 1886 gimn. učitelj, od 1890 prof. v Nov. mestu, od 1890 prof. na Drž. realki na Dunaju (XV. okraj) do upok., z naslovom vlad. svetnik od 1908, dvorni svetnik od 1912.

V Nov. mestu se je S. pridružil mladim slov. inteligentom (R. Perušek, SBL II, 310–1; Albin Poznik, ib., 468; Ant. Rogina, ib. III, 123; Andr. Senekovič, ib., 287; Iv. Vrhovec), utirajočim nar. zavest v javno in družabno življenje s predavanji in gledal. predstavami v novomeš. čitalnici. S. je 1888–9 prirejal pasijonske igre (Vrhovec režiral), naslikal kulise, sam igral Kristusa. Izdelal je osnutek v nar. ornamentih za zastavo Dol. Sokola (slovesno razvita 1889 v Nov. mestu), bil 1888–90 predsednik Dol. pev. društva. Izdelal je 10 slik: Novo mesto, grad Otočec, Metlika, Žužemberk, Kočevje, Podstenice na Koč., razvalino Kamen pri Begunjah, kmetijo v zgornji sav. dolini, kmetijo v Gribljah, Vreme na Notr. (Oesterr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild, zv. o Kranjski); 1890 je na Dunaju razstavil svoje akvarele (Künstlerhaus).

Tu se je S. zlasti pod vplivom očetovega in lastnega prijatelja dr. Karla Luegerja udejstvoval politično: 1898 bil izvoljen v V. okraju za poslanca v niž. avstr. dež. zbor, 1900 prišel v dunaj. občin. svet, postal član niž. avstr. dež. šol. sveta, 1903 umetn. sveta v naučnem ministr., 1906 poslanec v drž. zboru (mandat V. okraja), 1909 dež. odbornik niž. avstr. dež. zbora. – Kot zaveden Slovenec je na Dunaju podpiral slov. visokošolce in tudi drugim Slovencem pomagal, kjer je mogel. Dobil je več visokih odlikovanj. – Prim.: uslužb. list 1886–9 (gimn. arhiv, Novo mesto); izv. novomeške gimn. 1886/7–1890/1; dopis Zentralmeldeamta, Wien; DN 1886, št. 16; 1888, št. 7; 1889, št. 8, 12; 1890, št. 1, 18; SN 1889, št. 136; 1890, št. 11, 14; LZ 1890, 123; Iv. Vrhovec, Zgod. Nov. mesta. 1891, 300; S 1935, št. 286. Ara.