Slovenski biografski leksikon

Strojnik Aleš, strokovnjak za elektrotehniko, r. 21. maja 1921 v Lj. prof. Romeu (gl. čl.) in pisateljici Štefi r. Bunc (gl. čl.), živi tu. V Lj. je obiskoval osn. šolo 1927–31 in klas. gimn. 1931–9 (z mat.), od 1939 študiral na TVŠ (odd. za strojno tehniko), 1941 opravil pripravljalni del diplom. izpita, nato se prepisal na odd. za elektrotehniko, študij je 1942 prekinila ital. internacija, 1944 je dipl. Služboval je od 1944 v tovarni Peter Hribar kot konstruktor letala (pod vodstvom dr. ing. A. Kuhlja, s katerim je po 1945 sodeloval pri organizaciji slov. športn. letalstva); 1945 je bil kratko v konstrukc. odd. Železarne Jesenice, 1946–50 asistent v Fizik. inšt. medic. visoke šole in 1946–52 honor. predavatelj za hidromehaniko na raznih fak. TVŠ v Lj., 1950–5 viš. asistent na elektroteh. fak., 1953 tu postal dr. znanosti z disert.: Dinamična smerna stabilnost brezrepca v ravnem letu; od 1955 je bil docent za elektromedic. naprave, industr. elektroniko in usmernike, 1960 izr. prof. za predmete elektronika in polprevodniki, industr. elektronika, usmerniki I in II, ko pa je bila na fak. vpeljana merilnoregulac. smer, je prevzel predavanja industr. elektronika II ter elektron. mikroskopija; od 1968 je red. prof. S. je bil pobudnik in organizator prvega red. študija III. stopnje: elektron. optika in gradnja elektron. optičnih naprav, tu predaval elektron. optiko. Projekt, s sredstvi elektronike modernizirati elektron. merilno tehniko, se na fak. za elektrotehniko izvaja pod S-ovim vodstvom. – L. 1952 se je izpopolnjeval kot štipendist British Councila na univ. v Cambridgeu (5 mesecev) in zgradil spec. usmernik za elektron. mikroskop, dec. 1953 se je udeležil kongresa za elektron. mikroskopijo v Bristolu, nato potoval v Nemčijo v vodilne inštitute za mikroskopijo; 1953–6 je zgradil prvi dom. elektron. mikroskop s 4 elektromagn. lečami, magnetnim stigmatorjem in elektromagn. centriranjem snopa, (zanj 1955 Prešern. nagrada); v poletnih mesecih je bil na specializaciji na univ. v Uppsali, kjer je zgradil spec. visokonapetostni oscilograf za zelo nagle pojave. L. 1963 je prejel nagrado Sklada B. Kidriča, 1965 red dela z zlatim vencem.

Področje S-ovega dela je elektron. mikroskopija in elektron. stabilizacij. tehnika kot ena izmed vej industrij. elektronike. Bil je tudi pobudnik projekta Vrhunska elektron. instrumentacija, ki ga je osvojil Sklad B. Kidriča in ga sedaj financira, ter glavni avtor vrste drugih nalog te ustanove; predaval je 1962 o fiziki ioniz. plina na I. jsl simpoziju v Bgdu; 1962 na tehn. fak. v Atenah (ob obisku v okviru izmenjave); 1963 na univ. v Aleksandriji (zim. sem., v okviru tehn. pomoči ZAR); 1968–9 pa na univ. v Melbourn-School of Physics; z referati se je udeleževal jsl konference ETAN (= Elektronika, telekomunikacije, avtomat. in nuklearna tehnika); mednar. kongresov za elektron. mikroskopijo: 1959 v Smolenicah (ČSSR), 1960 v Delftu (Nizoz.), 1961 v Kielu (Zah. Nem.) in Nottinghamu (Angl.), 1964 v Pragi, 1965 v Berlinu.

Številne znanstv., strok. razprave in članke je objavil v ZPD (1943, 1946), Proteusu (1946–8, 1952–3, 1955–60), EV (1947–), ZstV (1947, 1957), Novatorju (1950), Kol KmK (1957), Tesla (Zgb 1959), Zbornik materijala 6. jsl konference ETAN (Sarajevo 1962), ib. (Bgd 1963), Zbornik rad. II. jsl simpozija o elektron. meritvah in elektron. opremi (Lj. 1963), StrojV (1964) ter inozem. revijah: Frequenz (1952, 305–12), Journal Sci. Instrum. (1958, 461–3, 1962, 168–70), A. T. M. (1960, 81–4), Berichte II. Kongr. Intern. E. M. Berlin 1958 (1960, I., 182–4), De Nederl. Vereinigung voor EM (Delft 1960), Physikal. Vhdln (1961), Elektronik (1962, 41–4, z L. Vodovnikom), Zft f. angewandte Physik (1962, z L. Vodovnikom), Proceedings III. Europ. Reg. Conf. (Praga 1964, z A. Kraljem); pisal referate in recenzije za EV ter izdal knjige: Človek je dobil krila. 1947; Fizika za sred. medic. šole. 1947 (skripta, začasni učbenik); Fizikalni praktikum za medicince. 1948 (skripta); Knjiga o letalstvu. 1948; Osnove fizike in tehnike. 1950 (s prispevkom T. Marolta in T. Bantana); Splošna električna in magnetna merjenja. 1958, 1961² (s Fr. Avčinom in Fr. Mlakarjem); Elektronska mikroskopija. 1959 (poglavja: Uvod, Elektron. mikroskopija v sodobni znanosti, Fizik. osnove elektron. mikroskopa, Delo z elektron. mikroskopom); Pogovori o fiziki in tehniki. 1960; Usmerniki. 1961, prevod v srbohrv. Ispravljači. 1961 (Knjižn. EV 16.); Industrijska elektronika I. Sestavni deli … 1962; Osnovi elektron. mikroskopije. Bgd 1962 (poglavje I.: Fizičko tehničke osnove elektron. mikroskopa, 39 str.). – Prim.: osebni podatki; ULj 239–41; 1969, 372–4; Objave univ. 1955, št. 2, 41–3; 1960, št. 19, 59–64; LDk 1956, št. 31 (prav 32, s sliko); Delo 1967, št. 148 (s sliko). Lvk.

Leskovšek, Drago: Strojnik, Aleš (1921–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi624430/#slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine