Slovenski biografski leksikon

Striccius Wolfgang, nemški protestantski skladatelj, r. ok. 1570 v Wunstorfu pri Hannovru (Zah. Nem.), u. po 1611 neznano kje. Pred prihodom v Lj. je privatno poučeval glasbo v Kremsu in v Emersdorfu (avstr. Kor.); kje si je pridobil glasb. izobrazbo, ni znano, protokol dež. stanov Kranjske (18. febr. 1588) izkazuje, da je bil »auch in seinen Studijs, vnd sonderlich in der Musica dermassen befunden worden, das er beides Secundae Classi mit der Institution, vnd dem Chor, wie auch der Schulen mit der Musica vorzustehen, für tueglich und genugsam befunden«. L. 1588 (2. apr.) je nastopil službo kantorja na stanov. šoli v Lj., s šol. zborom nastopal na koru špitalske c. in pri raznih prireditvah v šoli; stanovi so S-a večkrat nagradili, tudi še pred odhodom iz Lj. (1592, za dedication etlicher gesang büchlein), ko je jul. 1592 njegovo službo prevzel Sebastian Puppius. Poslej je bil S. mest. pisar, notar in učitelj v mestu Pattensen na Hannovrskem, po virih vse do 23. apr. 1611.

S. je med protest. glasbeniki, ki so delovali v nekdanji vojv. Kranjski, posebno zanimiv; je edini, čigar skladbe so se vsaj delno ohranile: Neue teutsche Lieder mit 4 Stim. mehrer thails ad pares voces. Nürnberg 1588; Der Erste Theil newer teutscher Gesänge zu 5 und 4 Stimmen. Uelzen 1593, zbirki sta v knjižnici Kralj. glasb. akad. v Stockholmu; Exulta satis filia Sion, lat. motet, pa hrani Ges. d. Musikfreunde na Dunaju. Zložil je še Neue Teutsche Gesänge zu Dreyen Stim. Helmstedt 1600, ki se je med vojno izgubila. Za Slov. je zanimiva prva zbirka: S. se je označil na nasl. strani kot kantor kranj. stanov – componirt Durch Wolfgangum Striccium Saxonem. – E. Ersamen Landschaft in Crain Cantorem – in jo 1. maja 1588 v Lj. posvetil biv. učencem v Emersdorfu in Kremsu; vsebuje 2 posvetni skladbi, ostale so nabožne; zbirka iz l. 1593 pa ima že več kot polovico posvetnih. Stilno je S. deloma sledil še polifoni tradiciji, ki je izhajala iz pozne gotike, vendar kaže homofonijo, tonsko slikanje in deklamativnost, ki so že odraz vplivov sočasne ital. renes. glasbe, zlasti v posvetnih pesmih zbirke 1593, kjer je tudi čutiti bližino villanelle in canzonette. Zadnja skladba v njej, za 2 štiriglasna zbora, priča, da je uporabil, čeprav skromno, tudi tehniko cori spezzati, ki je dosegla najsijajnejši razcvet v beneški šoli 16. stol. Umetniško najviše se je S. povzpel v nekat. petglasnih duhovnih zborih (motetni stil) in pa v šestglasnem motetu Exulta satis filia Sion, nedatiranem, a po stilu sodeč, nastalem ne pred zbirko iz l. 1593. Poznavanje S-ovega dela pomaga dopolniti podobo glasb. repertoarja v času reformacije in osvetliti vprašanje stilne usmerjenosti glasb. umetnosti na Slov. Medtem ko za prve skladbe iz zbirke ni dvomiti, da so jo izvajali tudi na Slov., se ne zdi utemeljena domneva, da so nekatere skladbe v drugi nastale še pred S-ovim odhodom iz Lj. – Prim.: DAS Lj, SA, 54/8, 168, fasc. 171; Cerkv. knjiga Pattensen (Calenberg 8, Pattens. 11, 12), Staatsarhiv Hannover; Cvetko I, 122, 123, 129; H. J. Moser, D. Musik im frühevang. Oesterr. Kassel 1954, 71–3; isti, D. Musik d. dt. Stämme. Wien-Stuttgart 1957, 852; R. Eitner, Biographisch-Bibliogr. Quellen-Lexikon der Musiker u. Musikgelehrter. Graz 1959, zv. 9, 310; D. Musik in Gesch. u. Gegenwart 12, Kassel 1965, 1603; A. Rijavec, Glasbeno delo na Slov. v obdobju protestantizma. Lj. 1967, 90–2, 130, 137, 150; J. Sivec, Muzikološki zbornik 1969, 19–39; 1970, 20–37. Svc.

Sivec, Jože: Striccius, Wolfgang (okoli 1570–po 1611). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi620468/#slovenski-biografski-leksikon (26. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine