Slovenski biografski leksikon

Stefanovič Emil, politik, r. 16. maja 1891 v Novem mestu čevlj. mojstru Dimitriju in Jožefi r. Pečaver, u. 12. sept. 1944 kot vojni ujetnik v Nemčiji. Obiskoval je (1902–11; mat. 1911) gimn. v Novem mestu, končal pravo na Dunaju, bil med 1. svet. vojno mobiliziran. Jeseni 1918 ga je Jsl nar. veće na Dunaju izvolilo za zastopnika v tedanji Nem. Avstriji živečih jsl dijakov in vojakov; nato ga je zgb Nar. veće postavilo za vojaš. zastopnika (poleg dr. P. Defranceschija, SBL I, 127) pri repatriaciji jsl voj. ujetnikov, bolnikov in beguncev, ki so se vračali čez Dunaj; nazadnje ga je zunanje ministr. v Bgdu imenovalo za člana zastopstva SHS na Dunaju. Po vrnitvi (16. nov. 1919) v domovino je bil S. odvetn. pripravnik v Nov. mestu, od 1922 v Lj., 1929 je odprl lastno odvetn. pisarno na Prevaljah. — Že v gimn. in na univ. je pisal v DN, po 1. svet. vojni v razne jsl liste. L. 1921 je objavil Moji zapiski z Dunaja. Okt. 1921—nov. 1922 je v Lj. izdajal in urejal levičarsko usmerjeni tednik Delavske novice in bil jan. 1923 izvoljen v izvršilni odbor novo ustanovljene Socialistične stranke delovnega ljudstva. Vodilno je nastopal zlasti ob rudarski stavki v Trbovljah 1922 in v sporu z J, ki je bilo na strani TPD, objavil 25. avg. 1922 v S in Jsla Poslano, v katerem je razkrinkal t. i. nacionalizacijo Bambergove tiskarne po »mladinih«. Od stranke ponujeni skupščinski mandat je odklonil, ker se — kot pravi – ni strinjal s politiko ekstremistov (Žorga, Lemež). Ves čas delovanja med delavci je bil po lastni izjavi v zvezi s Protićem in dr. radikalnimi voditelji, zato mu očita Golouh »dvoličnost«. Kmalu nato se je pridružil NRS; ob razkolu v slov. delu stranke je bil z A. Podbevškom (SBL II, 389) izključen iz stranke in okt. 1923 do maja 1924 izdajal (Ljubomir S.) svoje glasilo Radikal. Isto leto je izdal propagandno brošuro Politična šola za slov. delovno ljudstvo, posvečeno »g. N. Pašiću, državniku in politiku velikanu«. — Prim.: Izv. novom. gimn. 1902–11; RazstSN 95, 106; S 1922, št. 184; Jsla 1922, št. 194; Jutranje novosti 1923, št. 174; Mikuž, Slov. v stari Jugoslaviji. Lj. 1966 (kazalo); Golouh, Pol stoletja spominov. Lj. 1966, 293. S. K.

Kranjec, Silvo: Stefanovič, Emil (1891–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi606158/#slovenski-biografski-leksikon (28. maj 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine