Starc, Ema (1901–1967)

Starc Ema, igralka, r. 6. apr. 1901 v Sežani, u. 3. apr. 1967 v Lj., pok. v Mrbu. Po osn. šoli do 1914 v Križu (Vipavsko) je bilo šolanje S-eve zaradi vojnih razmer neredno: eno leto v samostanu v Škofji Loki, dve leti zas. pouka v Gor., eno leto v zavodu Vesna v Mrbu. — Nastopala je najprej pri šol. in društv. prireditvah; za gledal. jo je pridobil R. Železnik. Pod njegovim vodstvom je v Radečah pri Zid. mostu igrala Ano v Halbejevi Mladosti in bila 1924 sprejeta v SNG v Mrbu; tu je ostala do 2. svet. vojne in odigrala nad 120 sred. in velikih vlog ter nastopala tudi v opereti. Po zasedbi Mrba je bila priključena Drami v Lj.; 1943 je odšla v NOV, nastopala na mitingih, v kult. umet. skupini Jasa, v jan. 1944 pa postala članica SNG na osvoboj. ozemlju; od 1945 do upok. 1960 je bila redna članica SNG v Trstu. Njeno strok. izobrazbo je izpopolnilo štud. potovanje na Dunaj in v Italijo, govorne tehnike pa se je učila pri M. Šaričevi. — S-eve igralski spored sega od temperamentnih in čutnih mladostnih žensk do močnih karakternih stvaritev klas. in novejšega slovstva. V Mrbu je igrala Kraljico (Hamlet), Violo in Olivijo (Kar hočete); Katarino (Ukročena trmoglavka), Lady Milford (Kovarstvo in ljubezen), Marijo Stuart, lady Chiltern (Idealni soprog), Nastjo Filipovno (Idiot), Katjo (Bratje Karamazovi), Vasiliso (Na dnu), Lulu (Duh zemlje), baronico Castelli (Glembajevi); iz moderne slov. dramatike so: Francka (Kralj na Betajnovi), županja, Jacinta (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Grudnovka (Za narodov blagor), Geni, Minka (Hlapci), Pepina (Školjka), Jelisava (Veronika Deseniška), Barbara (Celjski grofje), Lonka (Stendeker, Prevara). — Najbolj so se ji prilegale krepke, naravne ženske, ki jih je oblikovala s skoraj naturalistično neposrednostjo (prim. S 1939, št. 68). V NOV je oblikovala naslovno vlogo v Klopčičevi Materi in staro Rutarico v Borovih Raztrgancih. V Trstu je na novo ustvarila: Dojiljo (Romeo in Julija), Dorino (Tartuffe), Frosino (Skopuh), Filaminto (Učene ženske), Mirandolino, Vano (Primorske zdrahe), Teklo Ivanovno (Ženitev), Ano Andrejevno (Revizor), Gospo Warren, Ano Christie, Ženo (Satan v ženski), Hanna (Via mala), Berdie (Kobilice), Lužarico (Kralj na Betajnovi), Katarino (Za narodov blagor). — Prim.: SDL II, 135–6; GL SNG Trst 1945–6, št. 1; 1951–2, št. 2; Gorinšek Danilo, GLMrb 1951–2, št. 2; M(oravec) D(ušan), LdP 1951, št. 168 (s sliko); Samsa Mara, PDk 1950, št. 72 (s slikami); 1951, št. 240 ( s slikami); T(raven) J(anko), SPor 1951, št. 242 (s sliko); Rasberger Pavel, VMb 1951, št. 242 (s sliko); F. Kalan, Veseli veter. 1956, 67, 68, 79, 117, 119, 124; Sever Meta, NŽ 1960, 315–6 (s sliko); PDk 1960, št. 308 (s sliko); GL Slov. gled. Trst 1960–1, 2–7 (s slikami); GL Nova Gor. 1962–3, št. 1; Delo 1964, št. 147; 1967, št. 91, 92; LDk 1967, št. 91; PDk 1967, št. 79 (s sliko), 82. — Slika: Slov. gledal. portret. Lj. 1960, 77 (Jože Cesar). Kr.

STARC Ema, gledališka igralka, r. 6. apr. 1901 v Sežani, u. 3. apr. 1967 v Lj., pokop. v Mrbu. Oče Janez Jakob, dninar (comagens), mati Tereza Breščak, gospodinja. Šolo je do 1914 obiskovala v Vipavskem Križu, njeno nadaljnje šolanje pa je bilo zaradi vojne neredno: eno leto v samostanu v Škofju Loki, dve leti zasebno v Gor., eno leto v zavodu Vesna v Mrbu. Strok. se je v kasnejših letih izpopolnjevala na študijskem potovanju na Dunaju in v It., govorno tehniko pa pri M. Šaričevi. 1924 je postala članica SNG v Mrbu, kjer je do druge svet. vojne odigrala nad 120 srednjih in velikih vlog ter nastopala tudi v opereti. Ob nem. zasedbi Mrba je odšla v Lj. k Drami, kmalu nato pa v partizane in se vključila v osrednje part. igralske skupine, od 1944 v SNG v Črnomlju. Od 1945 do 1959 je bila pri SG v Trstu. - Iz njenega bogatega repertoarja velja omeniti naslednje: iz slov. dramatike je odigrala Francko in Lužarico (Kralj na Betajnovi), županjo in Jacinto (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Grudnovko (Za narodov blagor), Geni in Minko (Hlapci), Pepino (Školjka), Jelisavo (Veronika Deseniška), Barbaro (Celjski grofje), Vano (Primorske zdrahe), v part. času naslovno (Klopčič, Mati) in Rutarico (Bor, Raztrganci). Iz svet. dramatike pa omenimo naslednje: Kraljico (Hamlet), Violo in Olivijo (Kar hočete), Katarino (Ukročena trmoglavka), Milfordovo (Kovarstvo in ljubezen), Marijo Stuart in lady Chiltern (Idealni soprog), Nastjo Filipovno (Idiot), baronico Castelli (Glembajevi), Dojiljo (Romeo in Julija), Frosino (Skopuh), Filaminto (Učene ženske), Ano Andrejevno (Revizor), naslovne v Ani Christie, Mirandolini in Vasi Železnovi, Hanno (Via Mala). Z gled. desk se je poslovila s Starko (Ionesco, Stoli). S-eva je ustvarila številne temperamentne in nararvne like, kasneje pa so ji ustrezale zlasti karakterne vloge.

Prim.: Knjiga krščenih župn. Sežana VII, str. 2, št. 19; SBL III, 446 in tam navedena liter.; SGL III, 664–65; GL in Zborniki SSG Trst (prvi, drugi in tretji del) s številnimi fotografijami.

M. Bajc