Spinčič, Ivo (1903–1985)

Spinčič Ivo, arhitekt, r. 10. jan. 1903 v Pobrih pri Kastvu (Istra) trgovcu Dinku in Antoniji r. Drufovka, živi v Lj. Osn. šolo in niž. gimn. (1913–7) je obiskoval v Gor. in Lj., 1918–22 pa TSŠ v Lj. Arhitekturo je študiral na AUU na Dunaju (spec. šola P. Behrensa), kjer je 1925 dipl. L. 1925–6 je bil S. prof. na TSŠ v Lj., 1927–45 mest. arhitekt, 1945–9 direktor Projekt. biroja MLO, 1949–51 glavni inž. pri Direkciji voj. gradjev. v Bgdu in upravnik njenih gradbišč v Zemunu; 1951–3 pri filmu arhitekt-scenograf, odslej v svobod. poklicu kot arhitekt in oblikovalec predmetov uporabne umetnosti. Ustanovil je Društvo likov. umetnikov uporabne umetnosti, bil njegov dolgoletni predsednik in podpreds. Saveza likov. umetnika primenjene umetnosti Jsle, l. 1957 v Milanu (XI. Triennale) gener. komisar.

Arhitektonska dela. Družinske hiše: v Mrbu 1929, Ribnici 1933, Podpeči pri Lj. 1935, na Sušaku 1937; stanov. naselje in uprav. zgradba carinarnice v Lj. 1929, kinodvorana na Viču-Lj. po 1943; obnova planin. doma na Komni 1948–9, uprav. zgradbe Nar. banke v Novi Gor. in Trbovljah 1958, Kočevju 1959; menjalnica Nar. banke v Škofijah pri Trstu in depandansa hotela Zlatorog v Bohinju 1960, festival. dvorana na Bledu 1961; hotel v Bovcu 1963. – Notranja oprema: Mest. muzej v Lj. 1937, nočni lokal hotela Bellevue v Lj. 1958, hotelske sobe za depandanso Zlatorog v Bohinju in kinodvorano na Viču. – Spomeniki: dr. Šlajmerja v Lj. (z Zd. Kalinom) 1937, plošča Lundru in Adamiču v Lj. 1938, spomenik NOB v Sežani (z A. Kogovškom) 1955. – Za gledališko sceno: Hlapec Jernej, Dva bregova 1929–30, Lope de Vega, Premeteno dekle (Mest. gled.) 1952, inscenacija. Hamleta na Reki 1952, Slovo od mladosti 1952–3; – za film: Jara gospoda 1952, Dolina miru 1956, Kala 1957.

S. je opremil celotno izdajo knjiž. zbirke in revije MP, Mladine, Kron 1934, 1935. Napisal je (z J. Mesarjem) knjigo Stanovanje. Lj. 1931 in članek Urbanistična načela za direktivni načrt Ljubljane (Kron 1953, 203–4). Razstavljal je: v Londonu 1923 (Behrensova šola); Lj. 1926 (s Črnigojem, Kregarjem, dijaki TSŠ), 1954, 1958 (Jp, Društvo likov. umet. uporabne umetnosti); Budimpešti 1930 (mednar. razst. arhitektov); Varšavi, Kijevu, Bukarešti, Sofiji, Budimpešti 1959 (Jsl uporabna umetnost). – S. je moderno usmerjen učenec Behrensove šole, vendar ne v izraziti ekspres. smeri. Teži k funkcionalni arhitekturi in smotrnemu oblikovanju. Zagovarja mnenje, da je treba po industriji prevzeta sredstva oblikovati, opustiti pa obrtniške značilnosti. Slikarske, plastične in arhitektonske vrednote so mu nedeljiva celota, ki naj postane osnova za arhitektonsko povezano likovno doživetje. – Prim.: Behrens P., Sein Werk 1909 bis zur Gegenwart. Essen 1928; Arhitektura 1931–4; J. Ž., MP 1932–3, 353–6; Umetnost 1937–8, 26–7, 44–7; Spominska knjiga 1888–938, 142; SPor 1952, št. 61; 1953, št. 56; Arhitekt 1953; št. 8, 10; Ekran 66, 545. Mšč.

SPINČIČ Ivo, arhitekt in oblikovalec, r. 10. jan. 1903 v Pobrih pri Kastvu, u. 28. febr. 1985 v Lj. Oče Dinko, trgovec, mati Antonija Drufovka. Osn. š. in niž. gimn. v Gor., TSŠ v Lj., arhit. na dunajski akademiji v specialistični šoli Petra Behrensa, diplomiral 1925. Bil je prof. na lj. TSŠ (1925–27), odtlej zaposlen kot mestni arhitekt (1927-45). Po vojni dir. Projektivnega biroja MLO (1945–49), zatem glavni inž. v Direkciji vojnih gradenj v Bgdu (1949–51), scenograf pri lj. Triglav filmu (1951–53). Potem v svobodnem poklicu. Bil je ustanovitelj Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti (1951, kasneje se preimenuje v Društvo oblikovalcev Sje), njegov prvi in dolgoletni preds. - S-evi poklicni začetki so v zvezi z delovanjem slov. zgod. avantgarde (A. Černigoj, F. Delak idr.), od nje je prevzel načelo celostnosti likovne problematike od arhit. in designa do scenografije in čistega slikarstva. Med arhitekturnimi stvaritvami izstopajo njegove funkcionalistične zgradbe carinarnic in carinarniškega naselja v Lj. (1929), stanovanjske hiše kot vogalna stavba na Miklošičevi c. (okr. 1930), ali klas. obdelana palača Viktorija (1933) na Cankarjevi c. v Lj. Med vilami je npr. Razlogova hiša v Mrbu (1929) zgleden primer reševanja t.i. funkcionalističnega »minimalnega tlorisa«. V času med vojnama izdeluje scenografije, sicer pa je zelo pomemben njegov prispevek v grafičnem oblikovanju ovitkov in revije Modra ptica ter serije knjig iz založbe istega imena. Poudarek je na asketskem izrazu naslovnice s črkami in fotografskem nagovoru ščitnega ovitka brez druge »nepotrebne« dekoracije. Mimo tega napravi nekaj zglednih izdelkov sodobnega funkcionalističnega pohištva, med drugim enega izrazito kubističnih oblik in pleskanega. 1937 uredi prostore in razstavo Mestnega muzeja. - V povojnem razdobju izdela scene za filme, med drugim za Kekca, Jaro gospodo, Kalo in Dalmatinsko svatbo, med arhitekturami pa upravne zgradbe v Novi Gor., Kočevju, v Bovcu (hotel) ter notranje opreme. Med temi izstopa oprema gradu-hotela Podvin (1967). Med vsemi povojnimi deli kvalitetno izstopa festivalna dvorana na Bledu (1961), pravilna kvadratasta zgradba iz aluminija in stekla, uresničen ideal funkcionalizma in podaljšanega funkcionalizma v zgodnjih šestdesetih letih. Zasnova kompleksa hotela in počitniških koč na Voglu (1959–64) pa nasprotno kaže uspešnost v iskanju sožitja arhitekture z regionalnimi značilnostmi. V zadnjem življenjskem razdobju se ukvarja s slikanjem in risanjem. Napisal je vrsto strok. člankov s področja oblikovanja in izobraževanja oblikovalcev. Skupaj z J. Mesarjem je objavil knjigo Stanovanje (Lj. 1931).

Prim.: Šijanec. 436; P. Krečič, Arhitekt in oblikovalec I. Spinčič (Katalog ob razst. v Lj.), Lj. 1977; D. Blaganje ml., Ob razst. I. Spinčiča. Slovenski funkcionalizem v luči svojega časa, AB 1977, št. 32, 2–5; S. Bernik, Slov. arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija 1945–1978, Lj. 1979, 213; SBL III, 424–25 in tam navedena liter.

Kčč