Slodnjak, Anton, akademik (1899–1983)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Slodnjak Anton, lit. zgodovinar, kritik in pripovednik, r. 13. jun. 1899 v Bodkovcih (Slov. gorice) kmetu Martinu in Marjeti r. Nigl, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1906–12 v Juršincih, klas. gimn. 1912–20 (mat. 1920) v Mrbu. L. 1920 se je odločil za študij slavist. na lj. univ. (prof I. Prijatelj, SBL II, 571 sl.; Fr. Kidrič, SBL I, 454 sl.; R. Nahtigal, SBL II 188–9; Fr. Ramovš, SBL III, 22–4; poslušal je tudi J. Kelemino, SBL I, 442; Izid. Cankarja, SBL I, 72, in Fr. Vebra) in 1925 prom. z dis. Davorin Trstenjak. L. 1925–7 je bil štipendist na. univ. v Krakovu (prof. K. Nitsch, Ign. Chrzanowski) in 1926–7 tamkaj lektor za slov. jezik. Po vrnitvi v Lj. 1927 je opravil dipl., 1931 pa prof. izpit in bil 1927–45 prof. za slov. na Trg. akad. Med drugo svet. vojno je sodeloval v OF, bil trikrat aretiran (1941, 1942, 1945) in vsakokrat daljšo dobo zaprt; 1945–7 je bil vršilec dolžnosti šefa, nato šef in načelnik odd. za strok. šolstvo pri ministr. za trgovino in preskrbo v Lj.; 1947–50 izr. prof. za slov. jezik in književnost na univ. v Zgbu, 1950–9 red. prof. za slov. književn. na univ. v Lj. in 1953–9 hkrati predstojnik Inšt. za slovan. filolog., 1959 upok. V l. 1961–5 je predaval slov., srb. in hrv. književnost ter slov. jezik na univ. v Frankfurtu ob M.

S. se je udeležil z referati o slov. romantiki oz. moderni (Prešeren, Cankar) mednar. slavist. sestankov in kongresov na Dunaju (1950 ), v Berlinu (1955), Bgdu (1955, 1957), Clcu (1955), Rimu (1955), Varšavi (1956), Moskvi (1958), Göttingenu (1962) in Kölnu (1964), predaval je tudi v RS, na Ljud. univ., v prosv. društvih (Zgb, Reka), v raznih tečajih, seminarjih za inoz. slaviste (Bled-Zgb 1950–60) in sodeloval v Slavist. društvu Sje kot njegov preds. (od 1956 častni član), bil član izpitnih komisij za prof. izpite ipd. Od 1950 je bil znanstv. sodel. SAZU v Lj., od 1967 je njen redni član.

Po vrnitvi s Poljske je S. razen misli o polj. gledal. delu (GLLj 1927–8, 86 sl., 115 sl.), biogr. eseja o renes. pesniku Janu Kochanowskem (LZ 1930, 555 sl), prevodov iz poljščine (Žeromski, Utekla mi je prepelica, 1927, drama, v rkp.; J. Morton, Hudobčeva dota, izšel 1950, prim. SPor 1951, št. 98; LdP 1951, št. 93) pisal tudi gospodarskopolit. članke v Trg. tov. 1928–9. Prvo večje literarnozgod. delo so Pisma o slov. književni zgodovini (S 1932, št. 173–283; 1933, št. 1–71), ki obravnavajo starejšo dobo in so osnova za začetna poglavja v kritičnem, na novih vidikih in metodah zasnovanem priročniku Pregled slov. slovstva. Lj. Akad. zal. 1934, 548 str. (prim. J 1934, št. 292; 1935, št. 31, 314; S 1934, št. 288; 1935, št. 62–3; Znanstv. vestnik 1934–5, 2; ČZN 1935, 99–101; DS 1935, 276 sl.; LZ 1935, 498 sl.; M 1935, 152; MP 1935–6, 125–7; Sd 1935, 243 sl.; Straža v viharju 1935, št. 10; SU 1935, 154–9; Srpski knjiž. glasnik 1936, 486–7; ŽiS 1935, 389). S. je proti tedaj ustaljeni metodi skušal na podlagi analize, s sintezo utemeljiti idejnoestetske vrednote lit. ustvarjanja kot izraz slov. samobitnosti, ki raste iz naroda in domačih tal. V tern razvoju je poudaril, da je književnost Slovence, živeče v nesvobodi, spreminjala postopno iz ljudstva v narod in jih osvobajala. V knjigi, ki je pisana esejistično in z domoljubnim zanosom, je S. podrobneje osvetlil nekatere osebnosti in razdobja (ilirstvo, slov. val ilirizma, S. Vraza, A. Slomška [gl. čl.] in njegov prosvetiteljski krog, S. Gregorčiča, I. Cankarja idr.). V esejist. razpravah in člankih o skoraj vseh obdobjih slov. lit. preteklosti ter njihovih predstavnikih (P. Trubar, Sja 1936, št. 26; Cvetnik … 1951; SR 1954, 109–20; S. Vraz, Sd 1936, 239–42; SR 1950, 65–90; NOja 1951, 289–94; J. Stritar, Sd 1936, 103–8; Mariborer Zg 1936, št. 79; J. Kersnik, LdTd 1947, št. 84; A. Aškerc, Sd 1936, 50–1; Aškerčev zbornik 1957; Izbrane pesmi A. Aškerca. Lj. 1963; F. S. Finžgar, GLLjD 1940–1; 1950–1; LdP 1951, št. 35; NS 1951, 292–8; O. župančič, J 1938, št. 19a; Sja 1932, št. 1–2; 1938, št. 4; Sd 1938, str. 6–16; Hrvatsko kolo 1948, str. 14–28; NS 1949 II, 650–1; SPor 1949, št. 137; Prežihov Voranc, LMSrpske 1949, 303 sl.; Obz 1950, 3–20) je vrednotil dobo in delo piscev, jih v odlomkih proučeval (Fr. Kidrič, KolPrešern. knjižn. 1951, 59–61; Fr. Ramovš Annales de l'Inst. Français de Zgb 1953–4, 37–40; SR 1954, 1–2; R. Nahtigal, SR 1957, 10–3; LdP 1958, št. 77) ter podajal preglede o slov. pokrajin. ustvarjanju: Dol. v literaturi (SN 1933, št. 17), S slov. pesniki in pisatelji na Vipavskem in na Krasu (SPor 1946, št. 102), Delež Štaj. v slov. knjiž. (NOja 1954, 569–77; Pogovori o jez. in slovstvu. Mrb 1955), Delež severovzh. Sje v slov. knjiž. (VMrb 1954, št. 151). Znanstveno in pisateljsko erudicijo je posvetil osrednji osebnosti moderne I. Cankarju (Oja 1938, 434–45; Dejanje 1939, 23–5; SJ 1939, 39–48; SPor 1946, št. 107; NOja 1948, 257–65; 1955, 433–8; Glas Vrhnike 1952, št. 10; SocM 1955, 136–43), posredoval pri Štefki Löfflerjevi, da je 1950 odstopila NUK svojo preostalo korespondenco z I. Cankarjem. S. je eden prvih slov. lit. zgodovinarjev, ki je v dnevnem in revialnem tisku s poljudnim pisanjem načrtno približeval slov. knjiž. in njene predstavnike najširšemu krogu bralcev. Vrzel v literarno zgod. slovstvu je izpolnila njegova Slov. književnost med obema vojnama, ki je izhajala kot podlistek v PDk 1951 (št. 154, 160, 166–201) in bila več let edini strnjen pregled za to razdobje. Na podlagi dolgoletnih raziskovanj je nastala zgoščena, analitično sintetična Gesch. der slow. Literatur. Berlin 1958, VIII + 363 str., pisana v nem. za Vasmerjevo izdajo Grundriss d. slaw. Philologie, prva tako obsežna lit. zgod. Slovencev v inozemstvu (prim. Das Antiquariat, Wien 1958, 271; Nar. list 1958, Zgb, 10. okt.; Oslobodjenje 1958, 17. dec.; Books Abroad, Oklah. USA 1959; Literaturanz., Freiburg 1959, H. 2; LdP 1959, št. 23, 29; NRazgl 1959, št. 6–12; SPor 1959, št. 5, 53; Car. 1960, 14; Der Donauraum, Wien 1960, 185; Osteuropa, Stuttgart 1960, 1. zv.; Periscopio, Milano 1960, 19; The Slavic and East Europ. Journal 1960, Vol. IV, št. 4; The Slavonic Review 1960, 554–5; Wiener Slawist. Jb. 1960, 251–3; Zft f. Slawistik 1960, 616–9). V poglavjih, ki obravnavajo osnove slov. knjižn. razvoja oriše S. zgod. majhnega naroda ter osvetljuje, kako se prav v narodovi biti odražajo ekon., družbeni in polit. tokovi, ki soodločajo o njegovi usodi. S. je temeljit poznavalec gradiva; svoje estetske sodbe, katere oslanja na zgod. duha in so zaznavne v vseh njegovih lit. zgod. delih, oblikuje s posebno prizadevnostjo. V knjigi je nazorno predstavil Fr. Prešerna in njegov čas, slov. realizem, Fr. Levstika, I. Cankarja idr. Leto pozneje je začela pri SM izhajati Zssl.; zanjo je S. napisal Realizem I, 1848–76 (Zssl II, Lj. 1959, 176–383) in Realizem II, 1876–95 (Zssl III, Lj. 1961, 383 str.) ter Nova struja (1895–1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma (Zssl IV., Lj. 1963, 310 str.; prim. NRazgl 1960, št. 6; 1962, št. 11; 1964, št. 6; PDk 1959, št. 254; 1961, št. 272), kjer je prvič v celoti obravnavan slov. naturalizem. S sinhronistično metodo, na podlagi prvih virov podaja S. sliko dozorevanja Slovencev v evrop. okviru. V srbohrv. jeziku je napisal Romantizam kod Slovenaca (Bgd 1960 in 1962, Radnički univ., 28 str.) in Realizam kod Slovenaca (ib. 1960 in 1962, 36 str.) in nekrolog za M. Ruplom, Prilozi … 1964, 148. V inozemstvu je objavil članke v Festschrift (1954) in zbornik (1966) f. D. Čyževskij, Berlin; v Festschrift f. M. Vasmer, Berlin 1956 in v zborniku A. Mickiewicz 1855–955 Varšava 1958; v Südostforschungen 1965, 255–7 ter brošuro Slowenische Lyrik. Eine Uebersicht, München 1966, 30 str. (Litterae slovenicae 2).

Urednik in pisec monografij. Pri proučevanju slov. realizma je S. posvečal glavno pozornost Fr. Levstiku. Razen člankov v revialnem tisku (PZ 1931, 5–19; MV 1931–2, št. 155–9; ŽiS 1931, 344–9; Obz 1947, 435–43; DEn 1952, št. 40) je za stoletnico Levstik. rojstva začel z novo izdajo zbranih del ZbD III.–VI. zv. Lj. Jsl tiskarna, 1931–5 (I. in II. zv. nista izšla; prim. Odmevi slovan. sveta 1931–3, 102–3; Srpski književni glasnik 1931, 1933; LZ 1931, 694–702; MP 1931–2, 54–8; S 1932, št. 81; M 1932, 231–2; 1933, 391–2; 1936, 1952; DS 1933, 162–4 sl.; 1936, 110–2; S 1936, št. 41; ŽiS 1931, št. 13). Uredil je in kritično komentiral Levstikovo delo na podlagi rkp. gradiva in mdr. dokončno ugotovil, da je Tugomer Levstikov in ne Jurčičev, obširno obdelal Vukov pomen za Levstika in dokazal, koliko je bil Levstik v estet. in literarnokritičnih nazorih odvisen od Lessinga, J. Kopitarja in Vuka. Raziskovanja in sintezo je razširil in poglobil v povojni celotni izd. ZbD Fr. Levstika I.–IX. Lj. DZS 1948–61, ZbD slav. pesnikov in pisateljev (prim. NOja 1948, 249–53; SPor 1948, št. 135, 138; Obz 1948, 266; Knjiga 53; VMrb 1954 št. 256; NSd 1956, 930–4; TT 1956, št. 29; NRazgl 1960, št. 16; PDk 1962, št. 81). Priredil je za knjiž. izdajo Martin Krpan, Cvetje … 2. zv., Celje MD 1934 in 1940 (prim. Č 1934–5; M 1934; Knjiž. glasnik 1934; S 1934, št. 183; DS 1935; Knjiž. glasnik 1940; M 1940; Sja 1940, št. 26), izdal v srbohrv. prevodu knjigo Fran Levstik. Bgd Prosveta 1949, 18 str. (cir.), z izborom del in biografijo, v makedonskem jeziku Fran Levstik. Skopje 1952, Ogledi o knjiž. IV, 18 str. (cir.). – Še preden je zaključil prvo izd. Levstika, je 1934 začel urejati Frana Erjavca ZbD I.–IV., 1934–40 (prim. Č 1933–4, 327–8; DS 1934; M 1934, 1935, 1938; S 1934, št. 73, 204; Srpski knjiž. glasnik 1934, 178–9; LZ 1935, 59–61; 1938, 287; 1940, 196–8; Dejanje 1940, 245–6). Z B. Ponebškom in R. Bačarjem je pregledal Erjavčevo prirodop. in leposl. delo, ga ocenil in ob novo zbrano gradivo oprl literarnozgod. dognanja kot: Erjavčev odnos do F. Schmidta (gl. čl.), K. Dežmana (SBL I, 131–5), nastanek Vaj in datiranje zvezkov, razjasnitev smrti Erj. očeta itd. – Uredil in z opombami opremil je tudi F. Milčinskega (SBL II 124–5) Cvetje in trnje izpod peresa Frid. Žolne … Lj. 1948, 384 str. (prim. LdP 1948, št. 302; VMrb 1949, št. 21; PDk 1948, št. 1036).

Prešernoslovec. V številnih študijah in poljudnih člankih je S. raziskoval razna poglavja iz Prešernovega življenja. Izvirne zaključke je oslanjal na novo odkrito gradivo in postal za Kidričem vodilni prešernoslovec; sodeloval je skoraj pri vseh povojnih knjiž. izdajah Prešerna: napisal je uvod in razlago k prvi ljud. komentirani izd. Poezije doktorja Franceta Prešerna z dodatkom v Poezijah nepriobčenih pesmi … Lj., SKZ 1946, 362 + (II) str., (prim. DEn 1946, št. 14; Mlad. revija 1946, 222–3; LdP 1946, št. 69; SPor 1946, št. 81; Slov. vestnik, Dunaj 1946–7, št. 26–31; LdTd 1947, št. 54; SR 1948, 126–37), ponovna izd. v Preš. knjižnici za leto 1952, Lj. 1951. Ob 150-letnici Preš. rojstva je (po Karpellusovi ilustr. izd. v l. 1900) zopet izšla pri Jsl knjigi reprezentativna knjiga Poezije. Bgd 1951, 265 str. z ilustr. B. Jakca (SBL I, 368), uvodom B. Ziherla in v Sovi tekstni redakciji (prim. PDk 1952, št. 72; SPor 1952, št. 83). Skrbno komentirana, šoli namenjena izd. je izšla pri Mlad. knjigi: Poezije. Pesnitve in pisma 1. Knjižn. Kondor zv. 25., Lj. 1958, 240 str. in nato Pesmi in pisma, ib. zv. 35, Lj. 1960, 340 str.; ponat. obeh v eni knj. pa Pesnitve in pisma, ib. zv. 25. in 35., Lj. 1962, 381 str. (prim. Knjiga 59, 41–2; PDk 1960, št. 135; NRazgl 1960, št. 16), ki je prirejena po Preš. rkp. in v katero je S. uvrstil vse izvirne slov. in nem. pesmi, slov. in nem. prevode ter vsa pisma. Sinteza lastnih in tujih dognanj je življenjepis Fr. Prešeren. Bgd 1962, Nolit, zbirka Portreti zv. 28, 428 str. (cir.), (prim. Delo 1962, št. 191; JiS 1962, 83–6; Knjiž. novine 1962, 171; LMSrpske 1962, 225–8; PDk 1962, št. 113; Knjiga 63, 35), homogen prikaz pesnika in dobe, prva zaključena Preš. monografija. S-ove pretehtane sodbe o Čopovem vplivu na Preš., Vrazovem odnosu do slovenstva oz. njegovem odklonu k ilirizmu ipd. slone na enciklopedičnem poznavanju dom. in tuje knjiž.; zelo natančno analizira pesmi in njihove variante z željo, da bi točno prikazal njihovo pravo ozadje in izvor. Slov. izvirnik te knjige z dopolnili je za 115-letnico pesnikove smrti izšel pri Mlad. Knjigi v dveh delih: Poezije in pisma, 373 str., in Prešernovo življenje 327 str. Lj. 1964, z bogatim slikovnim gradivom, v opremi B. Simčiča (gi. čl.) (prim. Delo 1965, št. 35, 79; PDk 1965, št. 122; VMrb 1965, št. 41; Dialogi 1965, 537–44); knjigi sta izšli l. 1965 še v dveh izd., obe razprodani. Redna knjiga Preš. družbe za l. 1966 so Poezije doktorja Fr. Prešerna in Dodatek njegovih pesnitev ter prirejenih ljud. pesmi. Lj. 1965, 176 str. v S-ovi redakciji. Za makedonski prevod Fr. Prešeren, Odbrane pesni. Skopje 1959, 70 str., (cir.), je pripravil S. 17 str. dolg uvod; k črtici A. Šenoa, Nagelj s pesnikovega groba. Lj 1952, 1965 je napisal uvod in esejist. razlago. V angl. izd. Selection of Poems by France Prešeren. Oxford, B. Blackwell, 1954, 78 str. (ponat. v istem l.) in v razširjenem ponat. Poems. By France Prešeren. J. Calder, London 1963, 84 str. (prim. NRazgl 1952, št. 21; 1955, št. 1; SR 1955, 255–6; Indian Express, Madras 1955, 13. nov.; The Glasgow Herald, Glasgow 1956, 5. jan.; Madras Mail, Madras 1955, 8. okt.; The Amrita Bazar Patrika, Calcutta 1955, 30. okt.; Time and Tide, London 1955, 26. marca; The Hindu, Madras 1955, 4. dec.; Thought, Delhi 1955, 29. okt.) je S-ov 16 str. dolgi uvod. Bil je soizdajatelj knjige The Parnassus of a Small Nation. Lj. – London 1957, VIII + 141 str. (prim. Knjiga 57, 501–3; LdP 1957, št. 285; NSd 1958, 554 sl.; NOja 1958, 255–6); druga dopolnjena izd. pri DZS Lj. 1965, 197 str., (prim. Delo 1965, št. 168, 176). V slov. in jsl tisku je priobčeval: Prispevki k poznavanju Prešerna in njegove dobe, SR 1949, 1950, 1951, 1955, 1956; priložnostne članke in zapise o pesniku pa v Oja 1939, 188–96; PDk 1946, št. 460; Slov. vestnik, Clc 1946, št. 26–8; 1947, št. 1–3; PDk 1947, št. 521; 1948, št. 460; NŽ 1948, 50; Izvor 1949, 145–52; NS 1949, 192–207; NOja 1950, 609–20; Obz 1950, 417 sl.; Literaturen zbor, Skopje 1955, 80–95 (cir.); Ivšićev zbornik, 1963, 327–33 itd. Predaval je o Preš. mdr. na slavnostnih predavanjih v Vrbi (Sja 1938, št. 5; 1939, št. 21), v Mrbu (MV 1939, št. 89), v Zgbu (1939), na akademijah v Lj. (NS 1951, 97–105), v Kranju (Slov. Jadran 1953, št. 6), na Reki in drugod.

Ostalo uredniško delo. Med službovanjem v Zgbu je S. odkril Vrazovo slov. zapuščino in izdal Stanko Vraz, Slovenska djela I. II., Zgb 1952, Noviji pisci hrv., JAZU, 295 + (III) str. in 286 + (I) str., (prim. LDk 1953, št. 72; VMrb 1953, št. 4); o ilirizmu in Vrazu je pisal tudi v Sd (1936, 239–42), SR (1950, 65–90) in NOja (1951, 289–94). Svojemu učitelju in vzorniku I. Prijatelju je posvetil več člankov oz. nekrologov (Sd 1935, 500–2; 1937, 243–5; Sja 1937, št. 22; PZ 1937, 36–55; SJ 1938, 3–4), obširen življenjepis v uvodu h knjigi Duševni profili slov. preporoditeljev. Lj. 1935 ter naposled kot urednik Izbranih esejev in razprav I., Lj. 1952, 636 + (IV) str., II. Lj. 1953, XXV + 475 + (IV) str. (prim. Knjiga 53, 27 sl.; ib., 54, 429–32; LDk 1952, št. 205; 1954, št. 130; SPor 1952, št. 194; 1954, št. 186–7; NOja 1953, 330–2; Glasnik SM 1954, št. 6–7; NRazgl 1954, št. 15; LdP 1954, št. 176; SR. 1954, 359–65), zbral najznačilnejše Prijat. študije, ki so prikazale ne le njegovo znanstveno osebnost, ampak tudi njegove idejnoestetske vrednote, ki so še danes žive. Delu je S. dodal življenjepis. – O rojaku slavistu M. Murku (SBL II, 169–75) je napisal monografski članek (SR 1954, 41–75) ter uredil in komentiral njegovo Izbrano delo. Lj. 1962, 410 + (IV) str., (prim. JiS 1962–3, 248–9; Delo 1963, št. 124; Sd 1963, 940–3; NRazgl 1963, 341). – Uredil in uvod je napisal k zborniku predavanj Pogovori o jeziku in slovstvu. Mrb 1955, 134 + (II) str. V rubriki Kotiček elektrotehn. izrazoslovja (Elektrotehn. vestnik 1946, 1947) je s prof. Koželjem vejal slov. elektrotehn. izrazje ter pomagal z jezik. nasveti tudi predavateljem drugih tehn. predmetov.

Kritik in ocenjevalec. čeprav v pedag. poklicu, preobložen z obširnim lit. zgod. delom, je S. spremljal pomembne dogodke slov. znanstv. in leposl. snovanja s prizadevno in odkrito kritiko že ob liku Fr. Levstika (DS 1933, 426–31; 1934, 220–4), ob Kidričevih snopičih Zgod. slov. slovstva (DS 1933, 264–6; Sd 1935, 439–44), ob Prešernu istega avtorja (Sd 1936, 479–83), ocenjeval J. Murna, M. Rupla (SBL III, 166–7), E. Kocbeka, M. Bora, A. Ingoliča, Fr. Bevka (SBL I, 36), V. Tauferjevo in se v polemikah široko razpisal o metodi dela ter zavračal opisni pozitivizem. Spremljal je izdaje SBL-a (DS 1933, 164–7, 538–41) in ocenjeval še: M. Kranjca (Sd 1936, 285–7; 1939, 35–8; SPor 1946, št. 210), Prežihovega Voranca (Dejanje 1939, 258–9; 1940, 275–7; SPor 1946, št. 118, 175), A. Aškerca M. Boršnikove (Oja 1940, 41–5), F. Petreta (SR 1948, 291–7), M. Ibrovca (ib. 1955, 128–32).

Leksikograf. Za SBL je napisal Fr. Levstika (I., 651–9), Jakoba Meška (II., 105–6), monografsko študijo o Prešernu (II., 517–64, tudi separ.), A. Smoleta (gl. čl.); za Hrv. enciklop. Zgb 1941–2, A–E nezaklj., več člankov s šifro A. S-k; za EJ zv. 1–6, 21 člankov, mdr. A. Aškerca, I. Cankarja, M. Čopa, Fr. Erjavca, I. Grafenauerja, S. Gregorčiča, Fr. Ilešiča (SBL I, 360–2), J. Jurčiča, J. Kersnika, Fr. Levstika; za Cassels Encyclopaedia of Literature, London 1953–4, I. Cankarja, A. Gradnika (SBL I, 242), Prešerna, O. Župančiča; za Lexikon der Frau, Zürich 1953–4 članek o slov. pisateljicah; od 1955 sodeluje pri Oesterr. biogr. Lexikon 1815–950, Wien 1954–.

Leposlovec. Razen dramskih poskusov (ki so ostali v rkp.) in črtic (Oja 1939, 1940; Dejanje 1939, 1940) je napisal biografski roman o Prešernu Neiztrohnjeno srce. Lj. 1938, I., II. del, 274 + 382 str., predelani ponatis Koper, Lipa 1956, 599 + (III) str. in ponat. ib. 1964, 605 str. (prim. Dejanje 1938, 342–6 sl.; J 1938, št. 121; LZ 1938, 385 sl.; Njiva 1938–9; Sja 1938, št. 34; DS 1939, 146–56; Mariborer Zg 1939, št. 93; Oja 1939, 390–3; LDk 1956, št. 104; NŽ 1956, 112–3; TT 1956, št. 13; Tribuna 1956, št. 6; VMrb 1956, št. 86; PDk 1965, št. 38; PD 1965, št. 2), kjer je v leposl. obliki približal pesnika in njegov čas slov. bralcu. Drugo, še obširnejše leposl. delo je roman o Fr. Levstiku v dveh delih Pogine naj – pes! Lj. SKZ 1946, 1164 str. in ponat. Koper, Lipa 1966, 1190 str., (prim. J 1941, št. 45; DEn 1947, št. 39; LdTd 1947, št. 93; SPor 1947, št. 294; Tov 1947, 1080–2; LdP 1948, št. 15; NS 1948, 293–5; Knjiga 66, 15–6). V tem romanu osvetljuje S. Levstikovo osebnost in prikazuje njegovo tragiko kot posledico tedanjih kulturnih razmer. Prva izd. je dobila Preš. nagrado za l. 1948 ter II. nagrado za jsl roman od vlade FLRJ l. 1948. – Prim.: ULj 69–71; OSN Dodatek V/2; M. B(oršnik), Pregled slov. slovstva. Lj. 1948; L. Legiša, SR 1949; Suvremeni pisci Jsle, 317 (s sliko); Fr. Vodnik, SPor 1949, št. 151; r. (= Ravljen), SPor 1950, št. 161–2 (s sliko); Br. (Bernik France), Vestnik Koper 1955, št. 2; S. Janež, Zgod. slov. knjiž., Mrb. 1957 (s sliko); Ko je ko, Bgd 1957; J. Pogačnik, Stritarjev lit. nazor. Lj. 1963, 21–4 sl.; isti, Neiztrohnjeno srce. Koper 1964, 600–5; isti, A. Slodnjak, Študije in eseji. Mrb 1966, 5–43 (z bibliogr.); S. Janež - M. Ravbar, Pregled slov. knjiž., Mrb. 1964, 362–3. N.P.

Prašelj, Nada: Slodnjak, Anton, akademik (1899–1983). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi583448/#slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine