Slovenski biografski leksikon

Slana France, slikar, r. 26. okt. 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji tesarju Francu, živi v Lj. Obiskoval je 4 razr. osn. šole in gimn. 1933–9 v Splitu, nadaljeval v Lj., 1943 se je priključil partizanom na Gorenj. L. 1945–9 je študiral na AUU (prof. Gabrijel Stupica), 1949 dipl. Začel je slikati letake, risbe in grafične liste v partizanih, kjer je 1943–4 opremljal tudi Gorenj. partizana (170 del in 970 povojnih s tematiko NOV, vse v Muzeju NOV v Lj.). S. se je od začetnega realizma postopoma oddaljil, današnje sploščene, poenostavljene in stilizirane podobe krajin in tihožitij (zlasti rad upodablja zapuščena poslopja, ruševine, uvelo cvetje, starine) le še rahlo spominjajo na predmet, ki pa vselej ostaja jedro njegovih slikar. predstav. Je izrazit kolorist in lirik, ni pa zanesenjak; veliko kombinira in poskuša mešati olje in tempero; goji tudi čiste tehnike (tempera, pastel, akvarel, tapiserija, slikanje na keramiki), opušča pa čisto risbo in grafiko, kolikor ne uporablja zelo enostavne, namerno primitivne grafizme pri oljih na lesu. L. 1957 je dobil I. nagr. za slikarstvo v Aleksandriji (olje Zimsko popoldne), 1962 I. nagr. za slikarstvo Odbora za proslavo 20. obletn. revolucije pri LS SRS (za olje Požgana vas), 1962 nagr. na razst. Gozd in les, Slovenj Gradec (za olje Stara žaga II); 1963, kmalu po potresu je odšel v porušeno Skopje, kjer je upodobil vtise opustošenja v akvatinti, risbi in grafiki (prve reprod. NRazgl 1963, št. 17 sl., nagrajen od Preš. sklada za l. 1964); potoval je po Jsli, Norveški, Franciji, ZAR. S. je sodeloval na številnih razstavah doma in v inozemstvu: prvič je razst. s skupino partiz. umetnikov poleti 1944 v Črnomlju in Semiču, 1945 prenesena v Jp v Lj., je potovala še po drugih mestih, ožji izbor 1952 v Lj. v MaG; nato: v Lj.: 1953 Risbe II (samost., skice ob filmanju Jare gospode), MaG; 1954 Iz vojaške skicirke (samost., risbe), MaG; 2 olji na DSLU v Jp; 1956 samost. (ok. 60 del: olja, gvaši, akvareli, risbe, poslikani keram. krožniki) v Jp; olje na skupinski razst. Ljubljana v podobi, Jp; 1958 olje Avtoportret z modelom, ModG; 1960 s skupino mladih, Jp in MestG; 1961 risbe ob 20-letnici vstaje jsl narodov, Jp; samostojno 14 olj, MaG; olja Mlin in svisli III, Pogoreli mlin, Razvaline ob vodni obali; 1962 jsl Tapiserije, ModG; 1963 Skopska mapa, MestG; 1964 DSLU, MestG; 1965, samostojno v ModG; ostali kraji: 1955 Zagorje (ob 200-letnici rudnika); 1956 Reka (Salon 56); Zgb (MestG); 1957 Bgd, Dubrovnik; 1958 DSLU Bgd (Mali Kalemegdan), Zgb; 1961 Bgd (ModG in Dom JNA), Novi Sad; 1961–2 Zgb (prenos razst. iz Riminija), ModG; 1962 Bgd, ModG; Dubrovnik; Slovenj Gradec; 1963 Piran; 1964 Bgd, (Skopska zbirka), Dom JLA; 1965 Bgd, Subotica (DSLU); v tujini: 1957 Aleksandrija (II. sredozem. biennale); 1958 Livorno, Firence, Pistoja; 1959 Pariz; 1960 Wuppertal; 1961 Clc, Kairo, Praga, Mexico-City, Rimini, (Premio Morgan's Paint), Wiesbaden (od tod še v Braunschweig, Essen, Aachen, Karlsruhe); 1961–2 Pariz; 1962 Clc, Indija (Bombay, Ahmadabad, New Delhi); Lausanne; Linz; Rim; Spittal; 1963 Graz; New York (The Brooklyn Museum); 1962–3 sodeluje na obeh potujočih razst. Rim—Bari—Atene—Solun—Bližnji in Sred. vzhod; 1964 Rim. — Že od 1945, zlasti med 1950–60 je S. izdeloval številne perorisbe, vinjete in ilustracije za otroške in mlad. priloge v dnevnem in period. tisku (LDk, LdP, Ciciban, Mladi svet, po 1958 Otrok in družina), opremljal Pionirski list (1957–60), izdeloval knjižne opreme za: H. Beecher-Stowe, Koča strica Toma. 1954; B. Magajna, Brkonja Čeljustnik. Lj. 1956; T. Pavček & F. Slana, Trije bratje in zlata ptica. Lj. 1956; R. White, Morska skrivnost. Lj. 1958; Fr. Bevk, Lukec in njegov škorec. Lj. 1961; H. Puhar, Matjaž in Alenka. Lj. 1961; L. Suhodolčan, Skriti dnevnik. Lj. 1962; M. Twain, Prigode H. Finna. Lj. 1962; Viharni časi (spomini udel. NOV). Lj. Borec 1959; B. Kreft, Človek mrtvaških lobanj, ponat. CZ 1959; sodeloval je na razst. ilustracije Mlad. knjige v Lj., MaG 1954 in 1955, v Jp 1958. Razst. katalogi: Razst. slov. umetn. partizanov, Lj. Jp 1945; Slov. umetnost po osvoboditvi 1945–55. Lj. ModG 1955; Razstava Zveze lik. umetnikov Jsle, ModG Lj. 1956; Sodobna slov. umetnost. ModG Lj. 1958; Katalog Jp, Lj. 1960; Risbe. Jp Lj. 1961; Premio Morgan's Paint … Lj. ModG 1961; F. Slana. MaG Lj. 1961–2; F. Slana (Skopska mapa). MestG Lj. 1963; DSLU MestG in ModG Lj. 1964; F. Slana. ModG Lj. 1965 itd. – Prim.: Tov 1949, št. 47; NRazgl 1952, št. 12; 1955, št. 13; LDk 1954, št. 42; 1956, št. 70; 1960, št. 204; 1965, št. 115 (s sliko); LdP 1954, št. 36; 1955, št. 147 (s slikami); Mladina 1954, št. 3; SPor 1954, št. 37; 1956, št. 73; Avtoportret na Slov., ModG, Lj. 1958, 99–100, 140; Delo 1960, št. 234, 240; 1962, št. 116, 258; 1963, št. 232 (s sliko), 319, 333; 1965, št. 112 (s sliko), 116, 117, 123; Fr. Šijanec, Sodob. slov. lik. umetnost. Mrb 1961, 94, 96 (s slikami); Lik. revija 1961–3, 28 sl; Delo 1966, št. 54 (s sliko). Zdč.

Znidarčič, Asta: Slana, France (1926–2022). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi580030/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine