Slovenski biografski leksikon

Sirk Albert, slikar, r. 26. maja 1887 v Sv. Križu pri Trstu kovaču in mehaniku Jožetu iz ribiške družine in Uršuli r. Magajna, u. 13. sept. 1947 v Celju. Obiskoval je osn. šolo v Pulju, kamor se je preselil njegov oče, v Sv. Križu in Trstu; tu potem 1901–4 realko (3 razr., 1 sem. 4. razr.), a zaradi bolezni izstopil. L. 1906–7 se je učil na trž. obrt. šoli (dekorat. risanje), potem bil risar v litografiji. Služil je vojake v vojni mornarici 1908–12, 1912–3 obiskoval slikar. tečaj za nazorno risanje na Zavodu lepih umet. v Benetkah, ga končal v Urbinu 1913 z izpitom in bil usposobljen za pouk risanja na osn. in tehn. niž. šolah. L. 1913 so ga vpoklicali k mornarici, bil tam vojni risar v Pulju, poučeval v risanju tudi otroke admirala Hortyja. Po vojni je v r. kraju režiral, igral, neutrudno slikal; 1921 se je por. z Doro Dovšak iz Sv. Križa in postal pogodb. suplent na gimn. Francesco Petrarca v Trstu, kjer so ga pa kot nezaželenega Slovenca 1923 odpustili; 1922–9 je poučeval na Strok. nadalj. šoli v Komnu, v r. kraju pa 1923 prostovoljno kamnoseške in kiparske vajence, bil 1924–7 učitelj risanja na Slov. zaseb. šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, a so ga morali kot ne dovolj zanesljivega državljana odpustiti. Umaknil se je v Jslo; ker ni imel predpisane šol. izobrazbe, je bil 1929–37 pogodb. strok. učitelj na mešč. šoli pri Lenartu v Slov. goricah, 1937–41 na gimn. v Celju. Nemci so ga izselili v Paračin, Zaječar, 1945 se je vrnil v Celje, nato ga je PNOO poklical v Trst zaradi ustanovitve slov. obrt. slik. šole. L. 1946 je S. učil na učiteljišču v Portorožu, 1947 se bolan preselil v Celje.

S. je izrazit realist s kancem romant. navdiha, preprost in odkrit. Ljubi močne kontraste v osvetljavi, barve nanaša žive in bleščeče v kasnoimpresionist. načinu. Sprva se je ukvarjal s portreti, kjer je iskal predvsem psihično resničnost in podobnost; v risbi s peresom ali z ogljem je včasih opaziti močne ekspresionist. stilizacijske vplive, mestoma tudi trdote. Pozneje se je posvetil slikanju morja in je prvi slov. mojster marin, ribičev in mornarjev. Motivi so iz slov. trž. obale, pozneje Dalmacije. Tu je lirik, kasnejše oljne slike so delane temperamentno, s širokimi potezami, virtuozno. Akvareli, kjer je dosegel vrhunec svojega slikarstva, izražajo slikovito barvitost, tenak čut za svetlobo in poudarjajo sproščeno gibanje. Figuraliki je posvečal mnogo pozornosti, ustvaril več žanrskih kompozicij s človeško in žival. štafažo. Zelo močna so njegova bleščeča tihožitja, zlasti ribja. Spočetka opazno pomanjkljivo tehn. znanje v kompoziciji, perspektivi in anatomiji kmalu obvlada prirojeni umetn. dar. – Najboljša dela: lastni portreti (1911, 1918, 1933); Moja mati (1929), olje; Stari križki portič (1922); tihožitja z ribami; Rab (1930); ulične vedute iz Skopja (1937–8); Prihod Slovencev k morju, velik karton; Na pomolu (1939); Veslača; Morje (1940); Barbanski romarji (1946). Slike so v zaseb. zbirkah, v galerijah (Bgd, Celje, Lj., Mrb, drugod). – S. je gojil tudi lesorez (Prešeren 1940), perorisbe (Prešeren študent. Slovo od Vrbe. 1940), karikaturo (Danilo Gorinšek, Odmevi 1933, III. knj. 34) ter ilustriral mladin. spise (Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba. 1936, 1948², 1952³, 1961⁴). – Razstave: Lj., Jp 1911; Sv. Ivan-Trst 1927; Lj., I. razst. primor. umet. 1929; 44 slik, Celje 1930; Klub Brazda, Celje 1935; 64 del, Skopje (kolektivno); 19 del, Celje (z Iv. Napotnikom), oboje 1936; 40 del, Mrb 1937; 34 slik, Celje 1948; spomin. razst. Sv. Križ, Trst, Boršt, Prosek, Koper 1949. – Prim.: Kidrič, PA 215, 221, 324, 325; J 1928, št. 237; KGM 1929, 71–2 (slika na str. 71; 2 repr.); DS 1931, 414; MV 1931, št. 92, 286; K. Dobida, LZ 1934, 730; Kron 1935, 94, 184; L. B., J 1937, št. 116, 128; dr. Ivan Dornik, S 1937, št. 118; Dobida, M 1938, 190–2, 394–5; NR 1938–9, 3. zv.; S 1938, št. 107; 1941, št. 16; 1942, št. 299; Umetn. zbornik. 1943, 168 (repr.), 254; SPor 1945, št. 134, 140 (s slikami); LdTd 1947, št. 85; PDk 1947, št. 697; Furlan Janko, ib., št. 724; G(erlanc) B(ogumil), SPor 1947, št. 219 (s sliko); Tov 1947, 996; Katalog Spomin. razst. Celje 1948; Košuta Justo, Kol OF STO 1948, 137 (s sliko); LdP 1948, št. 250; Z(orko) J(elinčič), LdTd 1949, št. 150, 159; PDk 1949, št. 19; Fr. Šijanec, Celj. zbornik 1951, 138–45; isti, Razgl 1951, 49–57; isti, Albert Sirk. 1887–1947. Trst 1952; Borko B., LDk 1952, št. 256; S(topar) I(van), LdP 1952, št. 32; Rudolf Branko, NOja 1952, 755–6; Dobida K(arel), NS 1952, 1150–2; Jelinčič Z(orko), PDk 1952, št. 229; G(erlanc) B(ogumil), Savinj. vestnik 1952, št. 28; SPor 1952, št. 259 (z repr.); VMb 1952, št. 187; C. K. (Ciril Rakuša). Savinj. vestnik 1953, št. 4; Literarne vaje 1955, 26–7; Celj. tednik 1956, št. 26 (s sliko); PDk 1956, št. 175; Gerlanc B(ogumil), SPor 1956, št. 171 (s sliko); Furlan Janko, PDk 1957, št. 218 (s sliko); Menaše Luc, Avtoportret na Slov. Lj. 1958; Fr. Šijanec, Sodob. slov. lik. umet. 1961, 120–2; PDk 1965, št. 223 (z repr.). – Reprodukcije slik: M 1938, 166, 167, 170, 171, 174, 177, 183, 184, 185, 191, 193, 370, 371. Dbd.

Dobida, Karel: Sirk, Albert (1887–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi571136/#slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine