Slovenski biografski leksikon

Seljak Ivan (partiz. ime Čopič), akad. slikar, r. 7. dec. 1927 v Idriji rudarju Ivanu, živi v Lj. Obiskoval je v r. kraju štiri razr. (1935–9) tedanje italij. osn. šole in tri razr. (1939–42) pripravnice za sred. tehn. šolo (avviamento professionale). L. 1943 je odšel v NOV kot kurir, v prostem času risal ter spoznal B. Jakca (SBL I, 368), Fr. Miheliča, N. Pirnata (SBL II, 362–3) idr., ki so spodbujali njegovo umetn. stremljenje. Po nem. ofenzivi na Štaj. je postal S. najmlajši učenec (pri prof. Pirnatu) v okviru grafične delavnice 1944 odprte risar. šole v Črmošnjicah (osvobojeno ozemlje). V Lj. je študiral 1945–50 na AUU (prof. G. Stupica), po diplomi 1951–2 obiskoval specialko prof. A. G. Kosa (SBL I, 527–8), za izpopolnjevanje pa večkrat potoval v Francijo in Italijo. L. 1958 se je udeležil jsl likovne kolonije v Prilepu.

S. je ilustriral: Peter Levec, Koraki v svobodo. 1945; Jože Pahor, Otrok črnega rodu. 1947; I. Rob, Deseti brat (Tov 1952, št. 40–51; 1953, št. 1–13); T. Seliškar, Posadka brez ladje. 1955 (zanjo Levstikovo nagrado 1955); Tri hčere, tatarska pravljica. 1953; F. Bevk, Knjiga o Titu. 1955 (zanjo Levstikovo nagrado 1955); A. Blok, Dvanajst. 1957; P. Kunaver, Neizprosni sever. 1958; G. de Maupassant, Novele. 1958; M. Bor, Previharimo viharje. 1961 (ponat.); Ljubljana v ilegali II, 1961; spremenjena izd. risanke Tri hčere. 1961; Ciciban 1961–2; T. Seliškar, Vesele in žalostne o mulah. 1962; I. Andrić, Aska in volk. 1963 (zanjo pohvalo VIII. Mednar. sejma knjige in nagrado zvezne Zveze prijateljev mladine in Mlado pokolenje, oboje v Bgdu).

Narisal je: 25 del iz časa NOB (Lj., Muzej nar. osvoboditve); 97 povojnih del z vsebino iz NOB, deloma povezanih v cikle (22 skic dražgoške bitke med Nemci in partizani 1941–2) idr. — Od 1952 je S. znan po številnih figuralnih skupinah na pročeljih in v notranjosti stavb širom Sje — sgraffitih in mozaikih: usnjarski tehnikum, Domžale 1953; Čipkarska zadruga in hotel, Idrija, 1953; restavracija, Lipica; Kulturni dom, Zagorje; v Lj.: GM (z Žnidaršičem); Zadružna zveza, 1956; Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS, 1957; skupščina LRS, 1958; Dom novinarjev (sgraff. in mozaik), 1959; elektrarna, Vuzenica (v tehniki pranega betona z I. Šubicem); freska na Muzeju NOB, Kočevje; 3 mozaiki, Brdo pri Kranju, 1963. — Po njegovih barvnih predlogah in pod vodstvom italij. mojstra Alfia Tombosa, učenca znane šole v Spilenbergu pri Udinah, izdeluje skupina obrtnikov iz Lj. mozaike. — S. je tudi naslikal scene za drami; D. Smole, Antigona (Mrb 1960) in V. Zupan, Symphonic pathétique (Mest. gled. Lj. 1964).

V preprostih, izrazitih risbah iz NOB strne S. z nekaj črtami strahote tistega časa, njegovi vojaki in delavci na stenah ali risbah so izdelani s skopimi, nekoliko oglato stiliziranimi obrisi brez senčenja ali v mreži temnih in svetlih ploskev, značilnih za krasilno tehniko sgraffita: le-ta uporablja tudi za ilustracije (Tri hčere), za razgibane podobe velikanov z nesorazmerno povečanimi deli telesa, da učinkujejo s svojo mogočnostjo in tragičnostjo kot nekakšni sodobni Prometeji. Za ciklus Vojna je S. dobil 1963 III. Kajuhovo nagrado. — Razstave: nobene samostojne; sodeloval pa je v: slov. umetn. partiz. skupini, Semič in Črnomelj, poleti 1944 (1945 v Lj., Jp, potovala tudi drugod); Lj.: 1945, Jp, razst. DSLU; 1952, ModG, ilustracije Mlad. knjiga; 1953, MaG, s kiparjem Keržičem; 1955, Jp, s Skupino 1953 (nastala iz skupine »Mladi« v ModG 1953); 1956, Jp, jubilejna razst. AUU (10-letnica); 1957, I. mednar. graf. razst. v Santiago de Čile; II. mednar. graf. razst., Lj., ModG; 1958, Lj., ModG, Avtoportret na Slov.; razst. graf. sekcije DSLU; jsl likov. kolonija v Prilepu, nato 7 slov. udeležencev še v Lj., Jp; 1958 in 1959: Lj., Jp razst. izvirnikov in tiskov ilustracij Mlad. knj.; 1960 jsl razst. ob 40-letnici KPJ, Zgb, ModG in Umetn. paviljon Ribnica. Tudi v Celju, Mrbu, Bgdu, Zgbu in Idriji. — Prim.: Katalog razst. slav. umetn. partizanov, Jp 1945; S. Mikuž, Tov 1949, 780; D. Klemenčič, NRazgl 1952, 16–7; Zd. Gradiš, Umetn. razst. lik. umetn. v Lj., Čovjek i prostor IX, 1954; M. A(vguštin), LD(k) 1954, št. 137; F. Vrečar, LdP 1955, št. 164 (s sliko); F. Kalan, NRazgl 1955, št. 13; Katalog II, mednar. graf. razst. Lj., MaG 1957; Katalog razst. Graf. sekcije DSLU, MaG 1958; LdP 1958, št. 258, 266; A. Ž., Tov 1958, št. 42; Katalog razst. Avtoportret na Slov. ModG 1958; TT 1959, št. 17; F. Šijanec, Sodob. slov. lik. umetniki. 1961; Mlada pota 1961–2, št. 1; Delo 1963, št. 198; Taras Kermavner, Perspektive 1963, št. 32 (z ilustr.). Zdč.

Znidarčič, Asta: Seljak, Ivan (1927–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi560021/#slovenski-biografski-leksikon (17. december 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine