Slovenski biografski leksikon

Sanctorius Sanctorius (Santorio Santorio), padovanski prof. med., r. 29. marca 1561 v Kopru, u. 22. febr. 1636 v Benetkah. Oče, beneški najemniški častnik, r. v Čedadu, je bil vrsto let poveljnik posadke v Kopru. Po vsej verjetnosti se je rodbina imenovala prvotno Svetina. S. je v Padovi promoviral (1582) in bil prof. teoret. medicine (1611–24), kot upokojenec je bival v Benetkah. V prvih štirinajstih letih po doktoratu je bil kot konsiliarij večkrat pri poljskem kralju in pri hrvatskih plemičih, zlasti pri Frankopanih v Vinodolu. — S. je prvi vsestransko poudarjal važnost količine, mere in teže: ustanovil je »iatrofizično šolo«. Da bi raziskal nihanje telesne teže pri raznih fizioloških in patoloških stanjih, je sestavil posebno tehtnico; z izredno vztrajnostjo je delal 30 let poskuse: na njih temelji teorija o »perspiratio insensibilis«. S. je tudi izumil: trokar, brizgo za maternico, napravo za zdrobitev kamna v sečnem mehurju, merilo za pulz (pulsilogium), higroskop, posebno posteljo, ki v njej bolnik lahko sedi kakor na stolu in opravlja potrebo sede v postelji; napravo, da se bolnik okoplje, ne da bi zapustil posteljo. S. je sestavil anemometer, napravo, ki je z njo meril jakost burje v Vinodolu. Spisal je: Methodus vitandorum errorum omnium, qui in arte medica contingunt (Benetke 1602; še 3 izd.); Commentaria in artem medicinalem Galeni (Benetke 1612; še 2 izd.); Oratio in archilyceo patavino 1612 habitat de medicina statica aphorismi (Benetke 1614; še 33 izd., deloma s komentarji posameznih izdajateljev; 14 prevodov: 4 italij., 5 angl., 3 franc., 1 nem.); Commentaria in I. Fen. I. libris canonis Avicennae (Benetke 1625; še 3 izdaje, tu je prvič opisan toplomer); Commentaria in primam sectionem aphorismorum Hippocratis (Benetke 1629); Liber de remediorum inventione (Benetke 1629; še 2 izd.); Opera omnia (Benetke 1660), vsa S-jeva dela. Brez dvoma je njegov tudi rkp. De instrumentis non amplius visis, ki ga sam večkrat omenja in ki je njega usoda neznana. — Prim.: Pohlin 47 (nejasno); Facciolati, Fasti gymnasii patavini, III, 344; Stancovich, Biographie degli uomini distinti d'Istria, II, 235 ss.; Henry E. Sigerist, Grosse Aerzte, München 1932, 107–12; M. D. Grmek, Santorio Santorio — začetnik eksperimentalne medicine, Medicinar I (1947), 4, 181–9; I. Pintar, Kratka zgod. medicine, Lj. 1949, 219–20; D. Grmek, Santorio Santorio i njegovi aparati i instrumenti, Zgb 1952; isti, Hrvati i Sveučilište u Padovi, Ljetopis JAZU, knj. 62, Zgb 1957, 334–74 (tu cit. lit.). Pr.

Pintar, Ivan: Sanctorius Sanctorius (1561–1636). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536666/#slovenski-biografski-leksikon (29. avgust 2014). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine