Slovenski biografski leksikon

Samsa Mara, učiteljica, novinarka in pisateljica, r. 5. nov. 1906 v Trstu pristaniškemu delavcu, u. 13. avg. 1959 v zdravilišču Golnik, pokopana v grobnici partizanov na Kontovelu nad Trstom. Mati ji je u. dveletni, oče med prvo vojsko v italij. ujetništvu. Šolala se je na šoli DCM v Trstu (1913–9), v Lichtenthurnovem zavodu v Lj. (tretji razred mešč. šole) in na učiteljišču v Tolminu (1921–5), opravila maturo v Vidmu 1925, dodatno maturo pa v Mrbu (1929). Najprej je učiteljevala na Planini pri Vipavi, od koder so jo že po dveh mesecih kazensko premestili v Kačjo vas pri Postojni, tam pa po nekaj mesecih odpustili. Odšla je ilegalno v Jslo in učiteljevala do druge svetovne vojske na Rakeku, pri Sv. Duhu na Blokah (zdaj Krajič), v Izlakah pri Zagorju in v Vojniku pri Celju. Že kot učiteljiščnica (1926) je prosvetno delala po okoliških vaseh, kot učiteljica pa delovala pri Sokolu, pri Zvezi primorskih emigrantov, pri DCM in drugod. Ob napadu na Jslo je skupaj s sinom odšla v Soško legijo, ob razpadu pa se vrnila v Vojnik, kjer so jo Nemci takoj zaprli in preko celjskega in mrb zapora odgnali v Srbijo. Iz Srbije je pobegnila v Lj. in tu že poleti 1941 stopila v vrste OF. Delala je zlasti med učitelji in emigranti. Dec. 1942 so jo belogardisti aretirali. Odposlali so jo v taborišče Gonars, od tod pa kazensko na Rab. Ob kapitulaciji Italije je z Rabsko brigado preko Mašuna odšla na Primorsko, kjer je na PNOO za Slov. Primorje bila pokrajinska šolska nadzornica za večerne tečaje. Bila je tudi članica pokrajin. odbora SPŽZ. 1944 je odšla po nalogu PNOO za Slov. Primorje organizirat večerne tečaje v Trst, kjer so jo aretirali, a je pobegnila iz zloglasne mučilnice v vili Bellosguardo. Že med vojsko je zbolela in se po vojski dve leti zdravila — bila je vojaška vojna invalidka — nato pa se naselila v Trstu, kjer je najprej delala v uredništvu LdTd, potem pa v uredništvu PDk (do 1951). Kasneje je tri leta, dokler ni ponovno zbolela, spet učiteljevala v Plavjah in v Dolini pri Trstu in se poleg tega posvečala publicistiki in pisateljevanju. Bila je nekaj let članica GO OF, GO ASIŽZ, GO invalidov NOB za STO in članica GO tržaške Prosvetne zveze. — Dom in Ciril-Metodova šola sta jo vzgojila odločno narodno zavedno in 1941 jo je v vrste OF in kmalu potem tudi v vrste KP privedla predvsem njena goreča in borbena narodna zavest. — Že pred vojsko je pošiljala prispevke zgb emigrantskemu listu Istri, med vojsko in po vojski pa ni samo pisala, ampak bila tudi ognjevita ljudska govornica. Med vojsko je pisala v Partizanski dnevnik, v Sko in v Pionirja, uredila Slovensko besedo, berilo za večerne tečaje, napisala priročnik za zemljepis Sje in s Henrikom Zdešarjem urejala Mladi rod itd. Po vojski je v LdTd objavljal zlasti reportaže, v PDk kulturne in politične članke ter dve daljši razpravi o bazoviškem in Tomažičevem procesu, urejala žen. stran tega lista in (1958, št. 261) priobčila avtobiograf. članek Mara Samsa ob izidu svoje prve knjige. Ustanovila je in eno leto urejala tržaški mladinski list Galeb, pisala v Razgl, Bore, KolOFS, DEn, Glas mladih, NŽ, Kmečko ženo itd. in se ob resoluciji Informbiroja 1948 tudi publicistično odločno postavila na stran KPJ. Izdala je zbirko novel Trst je klical (Trst 1958). — Prim.: A. Budal, PDk 1958, št. 279; M(eta) S(ever), NŽ 1958, 322; Delo 1959, št. 104; PDk 1959, št. 194 (s sliko), 195; Slov. Jadran 1959, št. 33 (s sliko); Fr. Bevk, NRazgl 1959, 281; NŽ 1959, 282; osebni podatki. Msr.

Muser, Erna: Samsa, Mara (1906–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi535865/#slovenski-biografski-leksikon (19. oktober 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine