Slovenski biografski leksikon

Samsa Janez, šolnik in publicist, na Gori pri Sodražici r. 18. nov. 1883 malemu kmetu Janezu in u. 17. maja 1953. Gimn. in maturo z odliko je končal v Lj., tu je 1904–8 obiskoval bogoslovje, po ordinaciji 1907 je bil prefekt v Alojzijevišču; 1908–12 je dovršil dunajsko univerzo z doktoratom iz filozofije; usposobil se je za pouk klasičnih jezikov ter nemščine in slovenščine kot stranskih predmetov. Učil je na škof. gimn. v Šentvidu 1912–4 kot suplent, nato kot profesor. Od tod so ga 28. apr. 1941 pregnali Nemci; poslej je poučeval še v Lj. Po 1945 se je vrnil v rodni kraj in bil od 1946 do smrti upravitelj župnije na Gori.

Javno je začel pisati na Dunaju. V Zori je poleg apologetskih objavljal filozofske članke: Haeckel in Omladina ter Pismo radikalnega teologa (1908–9), O samovzgoji (1909–10), Filozofija dela (1911–2). Za Č je prispeval članke: Veda in filozofija (1909), Naravoslovne vede in ljudska izobrazba (1910), Sanje modernistov (1911) in literarnozgod. študijo Acta Martyrum (1912). Za Koledar slov. kat. nar. dijaštva 1909, 182–8 je dal prispevek: Vzgajaj samega sebe! — Po vrnitvi domov se je v dveh razdobjih oglašal z ocenami in s knjižnimi poročili v DS; 1914 je ocenil Debevčevo Grško dramo, 1915 Homerjev prevod Bl. Bevka, 1916 Doklerjev Grško-slov. slovar in Bežkovo Vzgojeslovje, 1917 Ušeničnikovo Knjigo o življenju, 1922 Milčinskega Suho robo; 1942–4 je v DS ocenjeval teološka dela A. Ušeničnika, A. Trstenjaka, A. Snoja in Fr. Lukmana. Od začetka (1909) do 1922 je pridno zalagal s prispevki dijaški list Mentor, kjer je o nekaterih vprašanjih antične kulture prvič v slovenščini objavljal strokovno tehtne razprave. Začel je 1909 z esejem Avguštinova podoba v akademiji (36–9) in s člankom Nov indoevropski jezik (174–6), l. 1912–3 je razpravljal o Homunkulusu v slov. in lat. pregovoru (8–10, 35–7), objavil narodopisno črtico Pozdrav (267–71) in obširen esej Iz življenja klasičnih narodov (121–4, 149–53, 176–82, 201–4, 217–20, 247–51); 1913–4 je vzbudil pozornost s kratkimi sestavki: Grški Pavliha (8–12), Pogled v starogrški arhiv (33–7), Iz egiptovskih grobov (77–80), Tvrdka Schliemann & Co. (112–6) in Artemidorus-Miramar (145–8). L. 1914–5 je pod naslovom Tri vprašanja pisal o branju (64–8, 93–6). Pozneje je objavil še biografske črtice: 1916–7 o Sokratu (17–21, 63–6, 109–11), 1917–8 o Platonu (56–9) in Aristotelu (169–70, 227–9). V Mentorju je vmes in pozneje objavil še nekaj priložnostnih člankov in poročil. — Posamezne članke je objavljal še drugod, tako v S 1921 (št. 235, 237) o Klasičnem in jsl humanizmu, 1921 je pisal za ADK, 1922 v SMl, 1924 v Koledarju AM, 1932 za Naš zvon, 1941 za Vestnik društva Jeglič (nekrolog za Fr. Omerzo, 150–3). Psevdonim in značka: I. Stenar, I. S. — S. je nastopal dostojanstveno in uglajeno, imel je obsežen in zanesljiv spomin. Njegovi članki pričajo o temeljiti klasični in sodobni slovstveni izobrazbi; imel je živahen slog in izpiljen jezik. — Prim.: izvestja škofijske klas. gimnazije v Šentvidu 1912–40; Ob srebrnem jubileju (1930), 85, 95–6, 141, 188, 193, 197, 201, 224–35; Tone Ronko, Organiz, vestnik CMD 1953, 232 (nekrolog). Mkč.

Miklavčič, Maks: Samsa, Janez (1883–1953). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi535585/#slovenski-biografski-leksikon (14. avgust 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine