Slovenski biografski leksikon

Rosman(n) Janez Nepomuk, zaslužen lj. župan, r. 21. apr. 1774 v Lj. dacarju (telonarius) Matevžu Nikolaju, u. 4. apr. 1837 v Clcu. Obiskoval je od 1785 lj. gimn., bil vedno odličnjak, 1790 celo prvi nagrajenec, študiral pravo na Dunaju (1801 dr. iur.). Po večletni brezplačni službi kot pomožni uradnik pri deželni vladi in fiskalnem uradu v Lj. je bil odvetnik (1806–12; na Mestnem trgu 264, danes 25), adjunkt (13. jan.–3. maja 1812) v začasni francoski komisiji za upravo mesta, tretji pristav (od 4. maja 1812) lj. mairije (županstvo) in nadomestni sodnik (juge suppléant, od 14. jan. 1813) pri lj. mestnem sodišču. Dokler so se po odhodu Francozov obdržale mairije, je bil R. provizorični lj. maire (23. okt. 1813 do 31. jul. 1814), po Jos. Kokalju pa štiri in pol leta provizorični župan (24. dec. 1814 do 6. apr. 1819).

Za R-ovega županovanja v Lj. je bila 1816–8 izvedena kanalizacija in tlakovanje notranjega mesta od Marijinega trga čez Rotovški trg do Florijanske in Križevniške ulice čez Breg do Novega trga. L. 1817 je konsorcij lj. trgovcev na dražbi kupil bivši kapucinski samostan z vrtom in dal samostansko poslopje s cerkvijo podreti, češ da bo ves prostor zazidal z zasebnimi hišami, kolikor se le-ta ne bi porabil za razširjenje ulic. R. je dal odpreti pot med Kapucinsko in Uršulinsko ulico ter uravnati svet v spodnji Vegovi ulici (Babji dolini) in na Semanjskem (danes Krekovem) trgu. Prostor nekdanjega kapucinskega samostana in vrta, iz raznih razlogov nezazidan, so 1820/1 za R-ovega naslednika župana J. N. Hradeckega med pripravami za lj. kongres izravnali in preuredili za vojaške parade (Kongresni trg; danes Trg revolucije). R. je zgradil na Spodnjih Poljanah most čez Gruberjev prekop in 1815 »mesarski« most čez Ljubljanico med dan. Trubarjevo in Vodno (Kopitarjevo) ulico ter 1818 odprl novo cesto v Mestni log (poznejšo Cesto dveh cesarjev). Za njegovega županovanja so olepšali tudi lj. sprehajališča. Tako je dal 1815 po načrtu franc. inženirja Blancharda napraviti tri glavne drevorede pod Tivolijem in jih zasaditi s kostanji. Na Gradu, kjer je bilo grajsko poslopje preurejeno v kaznilnico, je dal uravnati grajsko bastijo in zasaditi do nje drevored z jagnedi. Dokončal je novo sejmišče, dal postaviti nov železen balkon na rotovžu, na Gradu pa zgraditi nov stolp za uro namesto prejšnjega čuvajskega stolpa, ki so ga pred svojim odhodom porušili Francozi.

R. je bil 18. marca 1819 izvoljen za zastopnika mest v novem deželnem odboru. To častno funkcijo je opustil, ko je bil konec marca imenovan in 6. apr. 1819 zaprisežen kot kranjski mestni in deželni svetnik. Prvo leto (1819) je bil tudi deželno-knežji izpitni komisar na lj. liceju. Kot mestni in deželni svetnik je izdelal načrt za preosnovo prvostopnih sodišč na Kranjskem, po katerem bi morala na mesto dotedanjih patrimonialnih sodišč stopiti cesarska okrajna sodišča. Njegovim načelom je pritrdilo dež. sodišče v Lj. in apelacijsko sodišče v Clcu, odklonili pa so jih dež. stanovi in ilirski gubernij v Lj. Naposled je bil R-ov načrt vendarle sprejet. L. 1827 je bil R. imenovan za apelac. sodnika v Clcu, kjer je ostal do smrti. Oženil se je 1806 z Antonijo Michel, hčerko lj. trgovca Kristijana, ki mu je rodila 7 otrok. Od teh se je hči Terezija 1842 v Gradcu poročila z lekarnarjem Friderikom Pesiakom (SBL II, 313), ki se je preselil v Ljutomer. — Prim.: krstne matice franč. župnije v Lj.; V. Fabjančič, Zgodovina lj. mestnih sodnikov in županov, 884–6 (rkp. v MALj); Juventus 1786–90; inštančni koledarji za Kranjsko 1806–8; šematizmi lj. gubernija 1819–37; Richter, Laibachs Verschönerungen, IB 1820, 41–2; MHK 1851, 20; Dimitz IV/8, 341, 345; Vrhovec, Laibach, 1886, 193, 195–8; isti, LZ 1886, 272–7; Polec, Kraljestvo Ilirija 201–4; Wester, Kron I (1934), 23–7. Ara.

Andrejka, Rudolf: Rosman, Janez Nepomuk (1774–1837). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi517637/#slovenski-biografski-leksikon (29. april 2017). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine