Slovenski biografski leksikon

Ropas Ervina, glasb. pedagoginja in skladateljica, r. 25. jul. 1890 v Nov. mestu. Izhaja iz glasbeniške rodbine. Osn. šolo je dovršila v Novem mestu, kjer je prejela osnovno glasb. izobrazbo pri svojem očetu Lavoslavu, bančnem uradniku in pevovodji Dolenjskega pevskega društva, in skladatelju Ig. Hladniku (gl. SBL I, 323–4). 1907–11 je v Mrbu dovršila učiteljišče z maturo. Nato je bila do 1919 učiteljica. Dalje je študirala na pedagoškem oddelku konservatorija GM v Lj. in opravila 1922 drž. izpit iz glasbe. 1922–41 je poučevala glasb. teorijo, petje in violino na učiteljišču v Mrbu. Na zavodu je dvignila do koncertne višine pevski zbor in z njim večkrat nastopala po raznih krajih, tako tudi v Lj. (1924). Izgnana pa nem. okupatorjih je 1941–5 živela v Aranđelovcu. Po povratku v domovino je poučevala glasbo na gimn. v Novem mestu do upokojitve 1946. Tudi potem je še vodila nekatere zbore (1953 okrajni učiteljski pevski zbor Novo m.). Napisala je nekaj skadb, za 4-gl. ženski zbor: Naša zvezda (S. Gregorčič) 1907, Na tujih tleh (A. Funtek) 1908, Tam na vrtni gredi (L. Poljanec) 1912, Ptičice, vprašam vas (S. Sardenko) 1915; za 4-gl. mešani zbor: Vasovalec (O. Župančič) 1914, Rdeči nageljčki (M. Cizelj-Strnad) 1934; Mladi junaki (M. Opeka), nekaj za 3-gl. mladin. zbor. V tisku je izšlo: Živel naš pešpolk … (Vrlo naprej! v rkp.), koračnica za klavir, op. 1, 1917; Strelska koračnica (Anton Mohor) za moški zbor. — Prim.: Zavod za zaščito avtorskih pravic, Prijava del 21. jan. 1957; Fran Kosec(= Fran Govekar), Naše pevke, glasbenice in plesavke (M. Govekarjeva, Slov. žena, Lj. 1926, 145); Drž. konservatorij v Lj., Poročilo o šol. l. 1929/30, 46. Hr.

Hrovatin, Radoslav: Ropas, Ervina (1890–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi516749/#slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine