Slovenski biografski leksikon

Rolle Friderik, geolog in paleontolog, v Homburgu v. d. Höhe (Wiesbaden) r. 1827 kot edini sin majorja in u. 10. febr. 1887. Študiral je prirodosl. in montan. vede na univ. v Bonnu (prom. 1851), se posvetil sprva praktičnemu rudarstvu, a z začetnimi deli zbudil zanimanje strokovnjakov. Poklican (1853) v Gradec, je za geognost.-montanist. dr. kartiral Štajersko, na Dunaju (od 1857) kot asistent, pozneje kustosadjunkt urejeval zbirke dvor. mineral. kabineta. Veljal je za čudaka, a izvrstnega strokovnjaka. Okoli 1887 je pustil službo na Dunaju, se umaknil v Homburg, živel edinole znanosti in si v duš. depresiji končal življenje. R. je prvi pomembnejši geolog, ki je preiskal velik del Štajerske. Na Slov. je kartiral (poleti 1855) Kozjak, Pohorje in južneje ležeče dele Alp, zaslutil v sev. pasu Karavank kössenske sklade in v Vitanjskem nizu pravilno ugotovil karbon, po Morlotu še metamorfni miocen (gl. Bericht d. geognostisch-montan. Ver. f. Steiermark, Gratz 1856, 44–52; Jb. Geol. R.-A. Wien 1857, 266–88). Poleti 1856 je R. kartiral Šaleško in Savinjsko dolino (Jb. Geol. R.-A. Wien 1875, 403–65, 788). Prvi je določil pravo stratigrafsko pozicijo zgornjeoligocenskih skladov (»sóteški«), odkril je v terciaru tri nove vrste polžev, dve novi vrsti školjk iz sladkovodnih (Konjice, Šoštanj), tri pa iz morskih plasti (Mozirje) ter novo vrsto rib (Serranus stiriacus) in številne ostanke rib v spod. delu soteških skladov (»ribji skrilavci«) pri Brdcah-Mozirju. (Sitzber. Akad. Wiss. Wien, math.-nat. Kl., 30, 1858, 3–33). Ugotovil je, da je bilo v Šaleški dolini v zgor. (prav: srednjem) pliocenu jezero, kjer so nastale plasti lignita. V jezerskih plasteh je odkril šest novih vrst polžev in eno, v okolici Šoštanja pa še dve novi vrsti školjk (Sitzber. Akad. Wiss. Wien, math.-nat. KI. 41, 1860, 7–46; ib. 44, I, 1862, 205–24), eno v triadnem apnencu (okolica Mislinje), eno pa v apnencu z zah. vznožja Uršlje gore (ib. 42, 1861, 261–79). Opisal je novo vrsto školjke iz miocenskega laporja (Sv. Miklavž pri Rim. Toplicah) in podvrsto školjke iz oligocenskega peščenega laporja v premogovniku Zabukovica (ib., 34, 1859, 193–210), termalni vrelec v Topolščici (Der Aufmerksame 1856, št. 254) in skalni podor pri Zid. mostu (Neues Jb. f. Min. etc. 1877, 276). Po R-jevih in Tellerjevih tedanjih podatkih je bila izdelana geol. manuskriptna karta za Dravograd. Slovencem je bil R. pravičen, celo naklonjen: novo vrsto školjke, ki jo je odkril v miocenskih plasteh (ok. Mozirja), je imenoval Saxicava slovenica. — Prim.: Jb. Geol. R.-A. Wien 1855, 193–4; ib. 1857, 788–9; ib. 1858, 134–5; Vhdl. d. geol. R.-A. Wien 1858, 134–5; ib. 1859, 201, 203, 206, 210–2, 216, 217; Wurzbach XXVI, 299–300; Kleine Presse, Frankfurt a. M. 1888, št. 239; ADB 29, 76–8; Vhdl. d. geol. R.-A. Wien 1891, 166–7; Erläuterungen zur Geologischen Karte Prassberg a. d. Sann, Wien 1898, 9, 15, 16, 28, 35, 63, 67, 74, 75, 81, 82, 85, 95, 102, 105, 107, 109, 110, 116, 119–21, 123, 125, 126, 133, 163, 166, 167; Erläuterungen zur geologischen Karte Pragerhof-Wind-Feistritz, Wien 1899, 3. I. R.

Rakovec, Ivan: Rolle, Friderik (1827–1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi516126/#slovenski-biografski-leksikon (28. maj 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine